Nedeljska poezija #28

Uroš Zupan: pesem iz zbirke Sanjska knjiga

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Uroša Zupana iz zbirke Sanjska knjiga.

Sanjska knjiga III

Danes sem sanjal, da so me iz kabineta

predsednika države prosili, če bi šel z njim

na turnejo. Bil sem presenečen. A spet ne

tako zelo presenečen. Poznal sem njegovo

šibkost in nagnjenje do hermetične poezije,

na katera je občasno vrgla čudno luč

le ljubezen do alpskih poskočnic, ki jo je

že leta neuspešno skrival. Zares si nisem

čisto dobro predstavljal, kaj naj bi

predsednik na turneji počel.

Bo tam zato, da mi bo nosil brisače

in dotakal vodo, ko se mi bo osušilo grlo

in bom izgubljal glas? Me bo napovedal?

Bo naredil filozofski uvod? Bo med

branjem zgolj njegova prisotnost zaprla

usta morebitnim sovražnikom poezije

in s tem tudi sovražnikom države?

Bo ob koncu branja izrekel kakšno

pametno pripombo, po katerih je znan

in ki se od njega pričakujejo? Bo naredil

kakšen povzetek za širše množice?

Bo težko razumljivo naredil še teže

razumljivo? Zase sem vedel, da bom bral

in občasno, da bi publika lahko zajela sapo

med najdaljšim hermetičnim sonetom

na svetu in drugim najdaljšim haikujem

na svetu, naredil kakšno pirueto,

hodil po eni roki in enoročno ploskal,

požiral ogenj in meče in žongliral

s tremi vročimi likalniki in eno hladno

mesoreznico. Turneja naj bi bila kratka.

Pripravljalna. Vedel sem, da je predsednik,

prav tako kot jaz, dobro fizično pripravljen,

v dobri kondiciji, skrbelo me je le, kaj se bo

zgodilo, če nenadoma postane melanholičen

in če takrat v bližini ne bo nobene vodne pipe

s hašišem in nobene starinske zofe, na katero

bi se lahko zadet zleknil in se zleknjen zamislil

nad svojim mučeniškim življenjem. Turneja

naj bi potekala v obliki branj in sprehodov

po domačih logih in gozdovih, bila naj bi

hoja po poljih in dihanje svežega zraka naše

prelestne domovine, vaja v orientaciji

in trening preživetja v divji naravi,

v zadnjih ostankih pragozdov, vse seveda pod

budnim spremstvom telesnih stražarjev,

mogoče s helikopterjem v zraku,

če slučajno pride do kakšnih motenj

in uporov razočaranega ljudstva. Turneja

naj bi bila nekakšen trening

za velika in še večja dela v prihodnosti.

Duhovna in fizična vaja hkrati.

Počepi in sklece in meditacija,

ajurvedska medicina in objemanje dreves,

vaja za čas, ko bo treba postaviti na svetovni

zemljevid slovensko tradicijo pisanja

hermetične poezije, kot našo edino resno

in konkurenčno industrijsko panogo.

Da ne bomo sloveli samo po predsednikovi

nesporni lepoti, prirojeni eleganci v oblačenju in

gibanju. Da se bomo že končno nehali zanašati

na njegov štiriindvajsetkaratni nasmeh,

ki tudi sedeče v bolj oddaljenih

vrstah in na slabših sedežih, ali pa samo doma

pred televizorji, nehote primora, da sežejo

globoko v žep in si končno privoščijo

dizajnerska sončna očala. V primeru,

da zanje nimajo dovolj denarja,

pa vsaj rabljene maske za varjenje.

Uroš Zupan: Sanjska knjiga

Cankarjeva založba, 2020

Cena: 24,99 €

Povezava do nakupa >>