Ivan Esenko, Marjetka Hrovatin in Tevž Tavčar: Vodni vrt

+ + + + +

Trije avtorji, tri teme: opazovati vrtno mlako, plavati v domačem ribniku namesto v zasebnem bazenu in uživati v savni, zgrajeni v prirodi, idealno ob bližnjem potoku.

Običajno bližnja mlaka velja za nezdravo močvaro ali mlakužo, ki jo je treba čim prej osušiti in zasuti. Dominantni avtor Esenko jo prikaže nasprotno – kot vrtno televizijo, ki vam predvaja program National Geographic. Če jo ustvarite sami, boste najprej poiskali vodne rastline, jasno lokvanj, a tudi vodno zlatico in najmanj plavajočo praprot, obenem pa še obrežne, kot so perunike, trst, hmelj, rogoz ... Za rastline torej poskrbi človek, živali pridejo same: v vodo – žabe, kačji pastirji, urhi, žive niti, vodni ščipalci, kozaki, pupki, na priložnostno kopanje – jež, po požirek – kune, ptice, čebele in čmrlji, na lov – čaplja, smokulja in netopir.

Danes so za prebivalce hiš tegoba komarji, a ne za tiste z mlako. Ti krvosesi resda zalegajo zarod v vodo, toda v mlaki ga polovijo pupki in plenilske žuželke. Vrtičkarji, ki jim zelenjavo vztrajno redčijo polži in lazarji, se z mlako rešijo najhujših skrbi; krastača jih tako temeljito zdesetka, da jo marsikateri vrtnarski navdušenec v zahvalo prezimi v pokriti posodi v vlažni kleti.

Mlaka torej kot hišni laboratorij za opazovanje ali v različici malega ribnika »čudo tehnike«, saj v domačem plavališču ni treba menjavati vode ne dodajati klora in kemikalij.

Skratka, bivanjska filozofija, ki domači vrt spreminja v kraj pestrega življenja rastlin in živali, a s tem tudi ljudi.