SDS ima v vojski prevladujoč vpliv

Trenutna vlada pravi, da ji je mar za vojsko, da jo razume in da bo uredila njene težave. Za oborožitev je namenila 780 milijonov evrov, spreminja zakon o obrambi in pravi, da bo poskrbela za navadne vojake, ki morajo po 45. letu starosti zapustiti vojsko. O tem, pa tudi o vplivu politike v vojski in o sodelovanju vojske na meji smo se pogovarjali z vojaškim sindikalistom Boštjanom Korelcem.

Bo trenutna vlada res poskrbela za vojsko, kot trdi? 

Sprememba zakona in tudi nasploh vsebina predpisov, ki veljajo na tem področju, sta zavajajoče ravnanje do pripadnikov vojske in tudi do javnosti. Gre zgolj za politična ravnanja. Če bi želeli reševati položaj vojakov, bi morali uveljaviti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. To je najpomembnejše dejanje, ki bi nakazovalo na resnični interes reševanja ali nereševanja kadrovske problematike, in na to opozarjamo vsi sindikati. Pogodba o zaposlitvi za določen čas pomeni pravico do zlorabe, ki se izvaja na podlagi zakona o obrambi, ki je specialni predpis in je fenomen v našem pravnem redu. Ministrstvo za obrambo se vrsto let izgovarja na posebne delovne razmere, ki naj bi veljale na obrambnem področju, ki pa v številnih primerih pomenijo predvsem zlorabe temeljnih pravic delavcev. Jaz temu rečem, da je to pravica do zlorabe, ki izhaja iz zlorabe prava.

Pojasnite. 

Predpisi na vojaškem področju so pripravljeni še vedno tako, da če kdo ni lojalen, zvest ali pa če ima kakršnekoli zdravstvene težave ali celo poškodbo pri delu, lahko izgubi službo brez kakršnekoli pravne utemeljitve, še preden dopolni starost 45 let. V zakonu je sicer predlagano, da naj bi vojak obdržal plačo po 45. letu starosti, ko mora zapustiti vojsko, a to je v nasprotju z obstoječo sodno prakso in verjetno na ustavnem sodišču ne bi zdržalo presoje. Ministrstvo za obrambo in vojska že zdaj ne spoštujeta sodne prakse in sistematično kršita človekove pravice, po novem pa bi se težave le še stopnjevale.

Omenjate lojalnost. Komu mora biti vojak lojalen? 

Govorimo o lojalnosti vodstvu vojske, lojalnosti poveljnikom. Slovenska vojska je organ v sestavi in dosedanji ministri za obrambo so prenesli precejšen del svojih pristojnosti delodajalca na Slovensko vojsko. Tudi kadrovsko službo. In vojska te pristojnosti enostavno zlorablja, pri čemer ni učinkovitega nadzora ter odgovornosti nad kadrovskimi postopki, kar dokazuje v številnih primerih tudi sodna praksa ter gre za sistematično kršenje ustavnih pravic.

O katerih postopkih govoriva?

Gre predvsem za kadrovske postopke, na podlagi zakona o obrambi vodijo tudi disciplinske postopke, kar je prav tako fenomen v pravnem redu, prek komisij, ki jih množično ustanavljajo, poveljniki pa odločajo tudi o kazenskopravnem varstvu delavcev in si tako podrejajo pristojnosti tožilstva in organov pregona. Vodstvo vojske tako brez odgovornosti in učinkovitega nadzora lahko obvladuje dejansko vse. Prek zlorabe prava in na podlagi prenosa pooblastil delodajalca so ustvarili razmere, ki ustvarjajo državo v državi. Predpisi bi morali preprečevati zlorabe, ne pa jih omogočati.

Ključno vprašanje je, ali so vojaki pripravljeni za izvajanje policijskih nalog. Zgolj nekajurno usposabljanje za tako zahtevne naloge prav gotovo ni dovolj.

Mi smo pa mislili, da se v javnem sektorju zaposluje prek razpisov in se izbirajo najboljši kadri izmed prijavljenih kandidatov. 

Zakon o obrambi kot specialen predpis omogoča zaposlovanje brez kakršnegakoli razpisa, kar je v nasprotju z ustavo. Kadrovske formacije sicer podpiše minister za obrambo, a so pogosto pripravljene celo na ime in priimek pripadnika. Poveljniki se sami, samovoljno in brez razpisa odločijo, koga bodo zaposlili in koga ne, kdo bo napredoval in kdo ne, kdo bo opravljal katero delo, pogosto tudi kdo bo izgubil službo oziroma mu ne bodo podaljšali pogodbe o zaposlitvi za določen čas, brez nadzora ter brez odgovornosti, ob sistematičnih kršitvah ustavnih pravic do pravnega sredstva ter sodnega varstva. Večina kadrovskih postopkov se izvaja prikrito. Kadrovske formacije so prikrite pripadnikom, prav tako se vodijo prikriti kadrovski postopki. Vse ključne informacije in postopki, ki bi lahko preprečevali kadrovsko korupcijo, so prikriti in nedostopni. Večina kadrovskih postopkov tako temelji na odločitvah poveljnikov.

Pravite torej, da odločitve o tem, ali kdo dobi službo v vojski, napreduje oziroma da službe ne izgubi, ne potekajo na podlagi objektivnih meril. 

Le v nekaterih poklicih se lahko pogovarjamo o ustrezni strokovnosti, na primer pri inženirjih, v laboratorijih, kuharjih itd. Pri številnih drugih kadrovskih postopkih pa ti pogosto potekajo le na podlagi lojalnosti in interesa poveljnikov, kar dokazujejo primeri v praksi. Večina zaposlenih v vojski nima vpogleda v kadrovske postopke in odločitve ter tako ne morejo spremljati okoliščin poteka svoje kariere, vse je odvisno od poveljujočih.

Ker je javna skrivnost, da ima daleč največji vpliv v slovenski vojski politična stranka SDS, to torej pomeni, da v vojski kadruje ta politična stranka?

Dejstvo je, da ima politika zelo velik, prevladujoč vpliv na kadrovanje v Slovenski vojski. Načelnika generalštaba vselej predlaga in imenuje politika, predpisi pa omogočajo in spodbujajo zlorabe. Načelnik generalštaba bi to sicer lahko preprečil, a vendar načelnikom in poveljnikom nikoli ni bilo v interesu in prav gotovo tudi ne politiki, da bi se kadrovalo po principu strokovnosti, s čimer bi se preprečil princip lojalnosti. Tako imamo oblikovana delovna mesta, kjer lahko vojaške osebe uživajo, imajo sanjske plače, brez odgovornosti, na drugi strani pa imamo delovna mesta, ki predstavljajo izčrpavanje vojakov. Najpomembnejši razlog za beg pripadnikov iz vojske pa so predvsem slabi medčloveški odnosi in nikakor ne slabe plače.

Drži ali ne drži, da ima SDS največji vpliv v vojski? 

Poraja se vprašanje, kako tradicionalno in močno je aktivna posamezna politična stran, s čimer lahko doseže prevladujoče okolje. In če imamo na drugi strani pasivnost, je obvladovanje državljanov oziroma množice prek vlivanja strahu in groženj enostavno, s čimer je cilj dolgoročno dosežen. Ko se imenuje načelnik generalštaba, potem se to enostavno dogaja navzdol po hierarhiji do zadnjega vojaka, saj gre za izključno pristojnost načelnika, ki z ukazi posega v delovnopravno razmerje vsakršne vojaške osebe. Ob neučinkovitem nadzoru ni več nikakršnih omejitev za zlorabe ter s tem tudi za politično lojalno kadrovanje. In tako v praksi spremljamo vse do primerov, ko na primer gostinski tehniki, kuharji, ekonomisti in drugi opravljajo naloge na področju tehničnega vzdrževanja. Vsi so seznanjeni z omenjenimi kadrovskimi postopki, ki ponazarjajo kadrovsko korupcijo ter to podpirajo in izvajajo. Posledice pa so lahko nepredstavljive.

Najpomembnejši razlog za beg pripadnikov iz vojske pa so predvsem slabi medčloveški odnosi in nikakor ne slabe plače.

Boste rekli, da kuharji in natakarji popravljajo oklepnike? 

Žal iz operativnih enot na usposabljanja, namenjena za vzdrževanje, v precejšnji meri pošiljajo pripadnike, ki so po osnovnem poklicu gostinski tehnik, ekonomski tehnik, kuhar in drugo. Pogosto gre za reševanje statusa vojakov po 45. letu starosti, kar je zavajajoče ravnanje in le še poglablja krizo. To so pripadniki, ki nimajo delovnih izkušenj v delavnicah. Ta usposabljanja so le specializacija in ne pridobitev splošne strokovne izobrazbe. Le redki so tisti, ki so sposobni prekvalifikacije iz atipičnega poklica za vzdrževanje v poklic na področju tehničnega vzdrževanja. Tudi to je oblika kadrovske korupcije, a vendar tovrstni kadrovski postopki uničujejo stroko.

Zdaj je završalo, ko je vlada predlagala, da članstvo v politični stranki ni več ovira za sodelovanje v rezervni sestavi vojske. Vi pa pravite, da je poveljniški kader v poklicni vojski prestreljen s politično motiviranimi kadri. 

Ali je kdo formalno član neke stranke ali ne, je brez pomena. Glede na vodenje kadrovskih postopkov se poraja vprašanje, ali je prepoved političnega delovanja sploh smiselna, saj posameznik lahko politično deluje ne glede na to, ali je formalno član stranke ali ne. Številne države ne opredeljujejo omejitev članstva v političnih strankah, pa imajo učinkovit obrambni sistem. Če bi resnično želeli preprečiti politično kadrovanje in populizem političnih strank, potem bi morali omejiti pravico do volitev, kar pa je ustavna pravica. In ko politične stranke opredeljujejo v javnosti pomen obrambnega sistema in izvajajo politično obračunavanje, je namen povsem drugačen. Obrambni sistem nikoli ne bi smel biti poligon političnih interesov.

Kako se kažejo slabi medčloveški odnosi v vojski? 

Gre predvsem za grda ravnanja s podrejenimi, to so poniževanja, oblike šikaniranja, prav tako pa gre za splošne kršitve temeljnih pravic delavcev, pa tudi spolna nadlegovanja. Vojaško okolje je specifično, kjer gre pogosto za velik prepad med navideznim varovanjem človekovih pravic ter na drugi strani za kršenje pravic delavcev. Poveljniki imajo pravico izdajati ukaze, s katerimi pogosto prekoračijo svoje pristojnosti in s tem zlorabijo svoj položaj, hkrati pa so jim dodeljene številne pristojnosti, s katerimi pomembno vplivajo na pravice delavcev. Vojak mora tako biti zgolj poslušen in nič drugega. Če ni učinkovitega nadzora in vzpostavljanja odgovornosti nad ravnanji poveljnikov, potem je logično, da se počutijo varni, močni in nedotakljivi. Morebitna prijava zoper ravnanje poveljnika v večini primerov pomeni povračilne ukrepe, kar je še posebej značilno za obrambne sisteme.

V prihodnjih letih bo vojska dobila za več sto milijonov nove opreme. Očitno to opremo vojska potrebuje. 

Vojska opremo potrebuje, potrebuje pa tudi kadre, da lahko to upravlja in vzdržuje. Če teh kadrov ni, potem je vsa ta oprema brezpredmetna. Mi imamo že zdaj toliko opreme, toliko materialnih sredstev, da tega glede na kadrovsko problematiko niti nismo sposobni vzdrževati in pogosto tudi ne uporabljati. Za novo opremo bi vojska vsekakor morala pridobiti ogromno število pripadnikov, še posebej ob načrtovanih odhodih iz Slovenske vojske v prihodnjih letih, ki so posledica starostnega upokojevanja.

Vlada si želi tudi aktivacije 37.a člena o obrambi in še močnejše navzočnosti vojske na meji in z večjimi pooblastili. Kako vi vidite to namero? 

Slovenija je majhna država. In nemogoče je učinkovito varovati zunanjo mejo samo s policijo. Zato je primerno, da se tudi vojska v določenih primerih lahko uporabi za pomoč policiji. Težava pa je v tem, da so policisti ustrezno usposobljeni za to delo, imajo povsem drugačne oblike izobraževanja, vojaki pa ne. Ključno vprašanje je, ali so vojaki pripravljeni za izvajanje policijskih nalog. Zgolj nekajurno usposabljanje za tako zahtevne naloge prav gotovo ni dovolj. In razlika v usposobljenosti policista in vojaka v razmerju do civilnih oseb je zelo nevarna. Tudi mestni redarji so za takšno delo bistveno bolj izobraženi kakor vojaki, kar ponazarjajo že programi izobraževanja.