Boj še ni končan

Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!«

Postopoma so si ženske, ki se k sreči niso zmenile za Antikolesarjevičeve besede in besede njegovih somišljenikov, začele kolo prisvajati – z njim so dobile priložnost za telesno aktivnost, ki jim je bila do tedaj odsvetovana, hkrati pa so se z njim lahko svobodne in proste neudobnih oblek hitro ter učinkovito prevažale z enega konca na drugega. Kolo, ki je v zadnjem času postalo tudi simbol protestov proti vladi Janeza Janše, je torej v osnovi feministični simbol in povsem logično bi bilo, da bi ilustracija žensk na kolesih krasila naslovnico knjige Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta, ki je pravkar izšla pri Mladinski knjigi in v kateri najdemo zgodbo Marice Nadlišek Bartol, poleg njene pa še zgodbe 49 žensk, ki so zaznamovale slovensko zgodovino, a jim ta dolgo ni priznala zaslužene veljave. Naslovnica s kolesarkami je bila že pripravljena, vendar jo je tik pred zdajci zamenjala bolj toga naslovnica, na kateri so ženske upodobljene samo do pasu in postavljene v vrsto, kot da pasivne in naveličane življenja čakajo na nakup hrane v trgovini ali vstop v cerkev – daleč od naprednih dejavnosti, s katerimi so se vsakodnevno ukvarjale izjemne ženske iz knjige.

Kolo, ki je v zadnjem času postalo simbol protestov proti vladi Janeza Janše, je v osnovi feministični simbol in povsem logično bi bilo, da bi ilustracija žensk na kolesih krasila naslovnico knjige Nepozabne.

Kaj se je zgodilo s kolesi – ali bolje, kdo se je ustrašil, da bi se naslovnica z neustrašnimi kolesarkami utegnila povezovati s protivladnimi protesti (pa čeprav bi, glede na to, da je knjiga izšla tako rekoč sočasno z dvojno slovensko zmago na najpomembnejši kolesarski dirki Tour de France, bralce verjetno prej spomnila na to)? Vse avtorice in ilustratorke, ki so pri knjigi sodelovale, so soglasno podprle kolesarsko naslovnico, a da bo ta zamenjana, nekatere med njimi niso vedele do zadnjega. Urednica besedil v knjigi in redaktorica Ana Ugrinović pravi, da je za spremembo izvedela pred tiskom, izrazila nestrinjanje in napisala celo protestno pismo upravi, v katerem opozarja na feministično zgodovino koles, a pritožba ni padla na plodna tla. Po njenih besedah gre pri odpovedi prvotne naslovnice za strah Mladinske knjige pred tem, da bi se komu zamerila. Komu – seveda sedanji vladi. Morda je založba zato pred nekaj meseci v koledarju za leto 2020 z ilustracije ladjice Jelke Reichman izbrisala jugoslovansko zastavo in to tedaj upravičila kot oblikovalski poseg iz estetskih razlogov, češ da predstavlja igrače, ki so še danes sodobne. Kar pa se tiče koles: že pred časom naj bi bil premier Janša na Twitterju pozival k bojkotu Mladinske knjige zaradi brošk z motivi kolesark, ki so bile naprodaj v njenem darilnem programu. »Mladinska knjiga se ne želi politično izpostavljati oziroma opredeljevati – a hkrati se je ravno s to cenzuro najbolj politično izpostavila,« je prepričana Ana Ugrinović, ki meni, da je odstranitev kolesark z naslovnice bolj v domeni uprave kot pa uredništva Mladinske knjige. A odgovornosti za dejanje ne želi prevzeti nihče. Predsednik uprave Peter Tomšič je povedal, da uprava Mladinske knjige nikakor ne potrjuje in ne zamenjuje naslovnic knjig. V založbi je za to odgovoren glavni urednik, ki samostojno odloča o zadevi. Toda glavni urednik Bojan Švigelj je po tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige dejal, da se vsi pomembnejši projekti potrjujejo na kolegiju uredništva, oddelkov prodaje in trženja. Tam je bila izražena želja, da »poskusijo s kakšno drugo naslovnico, za katero menijo, da je primernejša«. V uradnem pojasnilu za Mladino v zvezi z zamenjavo naslovnice je založba še dodala, da je pri izbiri »pretehtalo stališče odločevalcev, da izbrana naslovnica dobro odraža brezčasno sporočilo knjige«. Če si ponovno ogledamo ilustracijo v vrsto postavljenih žensk na novi naslovnici, ki posreduje povsem drugačno sporočilo od besedil v knjigi, hitro postane jasno, da to ne drži.

Deset ilustratork in dvajset avtoric

Po svoje je žalostno, da je izdajo knjige o drznih posameznicah, med katerimi so se številne upirale tudi pritiskom oblasti, zaznamovala cenzura. Knjiga Nepozabne je nekaj posebnega zato, ker daje prostor in zasluženo mesto v zgodovini samo spregledanim Slovenkam – drugače od preostalih nišnih knjig o izstopajočih ženskah, o katerih smo v Mladini pred časom že pisali in ki predstavljajo izjemne ženske iz tujine. Do sedaj je bila edina slovenska avtorska knjiga tega tipa, ki se je vsaj delno osredotočala na Slovenke, Pogumne punce Nike Kovač. Podoben projekt, Kakva ženska!: Znamenite žene Srbije, je na primer v Srbiji izpeljala sociologinja Jelena Mitrović, s to razliko, da je knjigo z ilustracijami v celoti opremila Sonja Bajić, pri slovenski pa je za likovni del poskrbelo deset odličnih likovnih umetnic, od uveljavljenih in nagrajenih do tistih mlajše generacije: Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Samira Kentrić, Polona Lovšin, Tanja Komadina, Andreja Peklar, Sabina Šinko, Helena Tahir, Ana Zavadlav in Huiqin Wang. Ilustracije iz knjige so samostojno predstavljene tudi na ulični razstavi, ki je del festivala Mesto žensk in bo na različnih plakatnih mestih po Ljubljani na ogled do 8. oktobra, v 3D-različici pa tudi na spletu.

Besedila, ki so ravno prav poljudna in komunikativna, da nagovorijo otroke, hkrati pa ne tako trivialna, da odrasli v njih ne bi mogli uživati (pretirano popreproščena besedila na primer najdemo v sorodni knjigi Zgodbe za lahko noč za uporniške punce), so prav tako plod dela več avtoric. Pri pisanju jih je sodelovalo kar dvajset, med njimi Milica Antić Gaber, Nika Kovač, Metka Mencin, Ana Duša, Veronika Tašner, Maja Tašner Vatovec in Patricija Maličev, besedila pa je uredila in poenotila Ana Ugrinović. Zaradi pluralnosti avtorskih glasov je vsaka zgodba zase slogovno izvirna in sveža, premišljena in raznolika pa je tudi izbira predstavljenih žensk, med katerimi so med drugim prva akademsko izobražena Slovenka Marija Wirgler, arhitektki Dušana Šantel Kanoni in Gizela Šuklje, prva slovenska feministka Elvira Dolinar, plavalka in kostumografinja Nada Souvan, zdravnica Zora Janžekovič, primabalerina Lidija Wisiak, psihologinja Tanja Lamovec, prva slovenska policistka Danica Melihar Lovrečič in pisateljica Pavlina Pajk. Pajkova, na primer, je bila zaradi dejstva, da je v pretežno moškem okolju pisala ljubezenske romane, ne realistične literature, dolgo zaznamovana kot trivialna pisateljica, knjiga Nepozabne pa obrne diskurz o njej in jo predstavi kot začetnico literarnega feminizma in izobraženko, ki je v slovensko okolje vpeljala trende iz tujine.

Nekaterim ženskam izpred nekaj stoletij Nepozabne torej končno dajo težo, ki bi jo morale imeti že za življenja, druge, ki so živele še nedavno (Katja Vodopivec, Tanja Lamovec ali Kristina Brenkova), pa postavijo na vidno mesto v zgodovini. To je pomembno delo – vendar pa, kot je na predstavitvi knjige dejala vodja projekta Veronika Tašner, »boj še ni končan«. Nove in nove generacije žensk se morajo za svojo svobodo in tisto, v kar verjamejo, boriti vsak dan znova. Na kolesih ali peš.

Knjiga:
Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta
Založba: Mladinska knjiga
Cena: 27,99 €