25. 9. 2020 | Mladina 39 | Kultura
Boj še ni končan
Izdajo knjige o Slovenkah, ki so premikale meje našega sveta, je zaznamovala cenzura, s katero so z naslovnice izginila kolesa
Zofka Kveder, Elvira Dolinar in Ivanka Anžič Klemenčič, kot so jih za knjigo Nepozabne upodobile Samira Kentrić, Ana Zavadlav in Sabina Šinko.
Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.