Milost

za +

Nevarno mesto.

»Ostala je le še revščina,« dahne Yakoub Daoud (Roschdy Zem), šef policije v Roubaixu, socialno razdejanem in posušenem francoskem mestu na belgijski meji, »najrevnejšem francoskem mestu« – 45 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine. Ogromno je brezposelnih. Ljudje bežijo. Tudi Daoudova družina se je raje vrnila v Alžirijo, kjer je bolje kot tu. V Roubaixu, rojstnem kraju Arnauda Desplechina, mestu duhov, nekoč cvetočem industrijskem mestu, ki so ga neoliberalne politike, globalizacija ter selitev tekstilnih tovarn in delovnih mest na Kitajsko prelevile v distopično puščavo, ni več mogoče živeti. Kjer je bilo nekoč življenje, je zdaj smrt. Daoud – stoičen, hladnokrven, zenovsko razumevajoč, sočuten – to še najbolje ve: kriminal je že davno preglasil ekonomijo, zato je na policijski postaji živahno.

V vsaki noči se zgodi vse, kar se lahko zgodi: požar, umor 80-letne starke, zavarovalna malverzacija, posilstvo, nasilje v družini, izginotje najstnice in tako dalje – po spisku. Daoud ni od včeraj, vse to je že tisočkrat videl, zato se s forenzično in proceduralno rutino obesi na tisti umor starke: kaj če sta umor in požar povezana? Kaj če je morilec požar podtaknil zato, da bi zabrisal prstne odtise? Kaj če Claude (Léa Seydoux) in Marie (Sara Forestier), starkini sosedi, ki živita v skupnem gospodinjstvu, o vsem tem vesta več, kot sta povedali? Čas je, da se z novim, mladim detektivom Louisom (Antoine Reinartz), lotita igre »dober/grd policaj«. Čas je za detajle, branje travm, dekonstrukcijo psihologije, niansiranje motivacij in napetosti, osvetljevanje senc in rašomonsko reinterpretacijo kaosa – in »reda«, ki ga je v kriminalu več kot v recesijski, skrizirani, zapuščeni, razlaščeni, postresnični družbi. Daoud spet ne bo spal. Milost, ki bi jo lahko vrteli na double-billu z Lyjevimi Nesrečniki, je navdihnil Boucaultov doku Roubaix, commissariat central, ki je leta 2008 razkril vso bedo »novega« Roubaixa, toda navdihnile so jo tudi ameriške proceduralne poldokumentarne kriminalke iz petdesetih let – Desplechin je omenjal Hitchcockovega Napačnega moža, alias Po krivem obtoženega, a omenil bi lahko tudi Dassinovo Golo mesto ali Karlsonovo Zgodbo iz Phenix Cityja. V nobenem smislu pa ne pušča dvoma: kapitalizem se je zlomil, družba je razpadla, ulice je zalil mrak, proletariat je vrglo s tečajev – nič več ga ne more organizirati in mobilizirati. Skupno dobro je postal kriminal, vzporedni trg, vzporedni način preživetja. (Kinodvor)