Umetnina namesto novih čevljev

Sprehajalec, ki ga je med pohajkovanjem po deževni Ljubljani prejšnji petek zvečer, takoj po protivladnih protestih, zaneslo v pasažo Nebotičnika, se je komaj prebil na drugo stran. Podhod, ki se vije pod nekdaj najvišjo stavbo na Balkanu, so napolnili obiskovalci odprtja razstave Dom in svet, ki se je začela v vitrini pri vhodu s Štefanove ulice in končala v Galeriji Kos. V galerijskem prostoru si je lahko razstavo v skladu s priporočili NIJZ ogledovalo le šest ljudi hkrati, zato so tisti, željni vstopa, z masko na obrazu tudi po petnajst ali dvajset minut potrpežljivo stali v vrsti, česar smo morda vajeni v tujini, ko čakamo na vstop v pomembne kulturne ustanove, kot sta denimo Louvre v Parizu in MoMA v New Yorku, doma pa malo manj. Zato je bilo tokrat toliko lepše opazovati, kako so se ljudje kljub muhastemu vremenu in zavedanju, da si bo treba umetnine ogledovati z masko, nagnetli v podhod, željni umetnosti – ki je tokrat tudi naprodaj.

Prodajna razstava Dom in svet je odgovor na koronske razmere, ki so zamajale temelje sveta, kot smo ga poznali doslej, zaradi katerih smo ostali zaprti med štirimi stenami in so nas prisilile, da premislimo številne koncepte, tudi to, kako bomo odslej dostopali do umetnosti, a nam hkrati – prek okrepljene virtuale – domov prinesle svet. Pri tem se razstava ukvarja tudi z že večkrat poudarjeno problematiko neobstoja umetnostnega trga v Sloveniji. Te dni se sicer vzpostavlja portal Artopolis, platforma, ki želi povezati sodobne umetnike, zbiralce in ljubitelje umetnosti in jim omogočiti preprost vstop v aktualno umetniško dogajanje v Sloveniji. Njegov soustanovitelj, magister slikarstva Matej Tomažin, pravi, da bo to prva spletna platforma, ki bo umetnicam in umetnikom ponudila preprosta in brezplačna orodja za izdelavo spletnega portfolia za vse medije vizualne umetnosti ter galerijam, zbiralcem in širši javnosti omogočila centraliziran vpogled v sodobno umetniško produkcijo in nakup umetniških del.

Po mnenju organizatorjev sodijo sodelujoči umetniki med vodilne in najverodostojnejše v domačem prostoru. Cene njihovih del se začnejo pri 50 evrih in končajo nekje pri 3000 evrih.

Vendar ni težava le v pomanjkanju pregleda nad umetniškimi deli, kar bo poskušal urejati Artopolis, temveč tudi v tukajšnji mentaliteti. Gre za vprašanje tega, čemu dajemo prednost: celo med izobraženimi Slovenci z visokim kulturnim kapitalom, ki si lahko denimo privoščijo obiske razstav v tujini, je malo takih, ki bi bili pripravljeni nekoliko globlje seči v žep za kakovostno umetniško delo sodobnega slovenskega avtorja ali avtorice; prej si za isti denar omogočijo dopust, kupijo dva para čevljev ali dizajnersko torbico. Hana Ostan Ožbolt, ki je razstavo Dom in svet pripravila in kurirala skupaj s priznanim umetnikom Romanom Uranjekom, Jakom Prijateljem iz galerije Carniola Antiqua in Leonom Pogelškom iz Galerije Kos, upa, da je razstava lahko eden od prispevkov k spodbujanju zavesti, da bi se tudi pri nas začelo vlagati v sodobno umetnost, umetnost, ki nastaja tukaj in zdaj. In da to lahko z nakupom umetniškega dela vsaj tu in tam stori marsikdo izmed nas. »Projekt želi širiti zavest, da je nakup umetniškega dela ne le nakup izvirnika in fizična oziroma mentalna obogatitev našega prostora, ampak prav tako dejanje podpore v tem trenutku živečemu in delujočemu umetniku,« pravi. Na razstavi Dom in svet sodeluje 31 avtorjev vseh generacij, ki po mnenju organizatorjev sodijo med vodilne in najverodostojnejše v domačem prostoru. Cene njihovih del, ki so jih določili sami, se začnejo pri 50 evrih – takšno ceno je za svoje delo postavila Nika Autor – in končajo nekje pri 3000 evrih.

Med umetniki, ki sodelujejo na razstavi, je pet umetnikov, ki so Slovenijo predstavljali na Beneškem bienalu, poleg Nike Autor še Jasmina Cibic, Žiga Kariž, Alen Ožbolt (kot del V.S.S.D) in Vadim Fiškin, med njimi je Maja Smrekar, dobitnica zlate nike, ene najpomembnejših mednarodnih nagrad za umetnike, pa že dodobra uveljavljeni avtorji, kot so ustanovitelj umetniške skupine OHO Marko Pogačnik, člana skupine IRWIN Roman Uranjek in Borut Vogelnik, Nika Špan in Brad Downey. Med sodelujočimi so tudi številni umetniki mlajše generacije, ki se še uveljavljajo, na primer Nana Wolke, Andrej Škufca, Helena Tahir, Tina Konec in Iza Pavlina.

Zdi se, da je tisto, kar trenutna politična garnitura v prvi vrsti šteje za odliko umetnosti, domačijskost, lokalnost. Razstava pa je nasprotje domačijskosti.

Vsi sodelujoči ustvarjalci so imeli enako izhodišče: intervenirali so v grafike s konca 19. stoletja, reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del, zbrane v grafični mapi, ki je bila v času nastanka namenjena temu, da so se umetniki ob pomoči te mape izučili svoje obrti. Ideje pri predelovanju grafik niso poznale meja: Maja Smrekar je svoj grafični list denimo dala psu, da ga je raztrgal, iz kosov pa je ustvarila povsem novo delo, Nika Špan je v svoje delo kot neposreden odgovor na koronske razmere vključila fotografijo pozitivnega testa za covid-19, Danilo Milovanović pa je kopijo grafičnega lista prekril s črkami – opisno razlago dela s spleta. Iz nečesa, kar nam je znano – tipični romantični in bidermajerski portreti ali znamenita dela kanonskih avtorjev, kot sta Rembrandt in Caravaggio –, je nastalo nekaj novega, neznanega; nekaj, kar odraža duha sodobnega časa. Koncept (ne)domačnosti oziroma (ne)domačijskosti je nasploh nekaj, s čimer se razstava ves čas poigrava; od tod tudi njen naslov Dom in svet. »Zdi se, da je tisto, kar trenutna politična garnitura v prvi vrsti šteje za odliko umetnosti, domačijskost, lokalnost,« pove Hana Ostan Ožbolt. »Na to naša razstava odgovarja tako, da je lokalna na način, da se na njej predstavljajo umetniki, ki so del lokalnega prostora, četudi niso nujno Slovenci. Vendar pa njihova dela niso domačijska, daleč od tega.«

Razstava je pravzaprav nasprotje domačijskosti, pojma, ki asociira na izdelke lokalnih obrtnikov, ki so nam »kulturno blizu«; je sveža in hkrati izzivalna, a tudi to je »domača« umetnost, tista, ki je odločevalci o kulturnih sredstvih prepogosto ne vidijo. Ni presenečenje, da je ne vidijo (morda pa je le nočejo videti) niti zdaj, v času pandemije, ko je kultura ena najbolj prizadetih panog, pri nas pa tako rekoč edina, ki ji država ne pomaga, temveč sredstva zanjo še dodatno reže. Zato moramo umetnosti mi sami, njeni potrošniki, nameniti toliko več pozornosti, pa tudi sredstev, če je to le v naši moči.

Razstava:
Dom in svet
Kje: pasaža Nebotičnika in Galerija Kos, Ljubljana
Kdaj: do 15. decembra 2020