Alja Horvat, ilustratorka, ki jo je revija Forbes uvrstila med najobetavnejše umetnike

Alja Horvat je 23-letna Mariborčanka, ki se je letos znašla na prestižni lestvici revije Forbes 30 under 30 – Europe (30 pod 30 – Evropa). Ta znotraj različnih kategorij vsako leto opozori na trideset najvidnejših posameznikov iz vseh koncev Evrope. Horvatova je uvrščena v razdelek umetnost in kultura, kjer ji družbo med drugim dela angleška manekenka in igralka Cara Delevingne, hkrati pa je pristala tudi v kategoriji »najmlajši« skupaj s sorojakom Luko Dončićem ter mlado švedsko okoljsko aktivistko Greto Thunberg.

Njena umetniška pot ni konvencionalna, uspela je namreč s pomočjo Instagrama. Lahko bi dejali, da je polnokrven produkt nove generacije, generacije spletnih družbenih medijev. Absolventka grafičnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani je pred nekaj leti iskala način, kako bi svoje ilustracije, ki jih je ustvarjala v prostem času – na faksu je imela namreč premalo stika z risanjem, ki jo je navduševalo od malega –, ponudila ljudem. Ustvarila je profil na Instagramu, kasneje pa še na platformi Society6, kjer lahko svoja dela na različnih nosilcih, od printov do majic in posteljnine, brezplačno prodaja vsak umetnik. Načrta za promocijo ni imela, je imela pa srečo, da so njene živopisane ilustracije, na katerih so večinoma ženske, pogosto obkrožene z rastlinami ali v svojih sobah med razmišljanjem, branjem ali počitkom, našle pot do pravih ljudi. Kupilo jih je nekaj tujih vplivnežev ali umetniških direktorjev tujih podjetij, ki so jo pozneje kontaktirali za še kakšno sodelovanje, Society6 pa sodeluje s podjetji in znamkami, kot so Urban Outfiters, Bombay Sapphire, The Sill, Olay in National Geographic, ter jih povezuje s »svojimi« umetniki. Število njenih sledilcev na Instagramu je medtem ves čas raslo, danes jih ima že več kot šestdeset tisoč.

Prelomno je bilo sodelovanje s Causebox v začetku leta 2019. Gre za projekt oblikovanja škatle z do okolja prijaznimi kozmetičnimi izdelki – vsako leto je k oblikovanju dizajna za škatlo, ki jo prejmejo vsi naročniki Causeboxa, povabljena ena umetnica ali umetnik. Njo so odkrili na Instagramu, in poleg tega da je za projekt prispevala dve svoji ilustraciji, je bila za dva tedna povabljena tudi na rezidenco v Los Angeles, kjer je spoznala ekipo Causeboxa, zanje ustvarila še nekaj ilustracij, posnela promocijski video in uživala v raziskovanju mesta.

Razen razstave v kranjski Layerjevi hiši leta 2019 in sodelovanja pri projektu Centra za kreativnost Pop-Upstart ni imela v Sloveniji še nobene večje razstave, dogovore z ljubljanskim hostlom Celica, kjer naj bi razstavljala v kratkem, je ustavila pandemija koronavirusne bolezni. Prav tako ni vključena v vsakoletni sejem ilustracije na ljubljanski Vodnikovi domačiji. Čeprav priznanje za njeno delo doma torej prihaja z zamudo, pa z veseljem pove, da njene ilustracije kupuje vse več Slovencev, lani je doma dobila tudi nagrado Elle style award za mladi talent. A četudi ni pod okriljem nobene institucije, lahko izključno od prodaje svojih ilustracij odlično živi. Za zdaj je kot samostojna podjetnica še sama svoja mojstrica, včasih ji na pomoč priskoči fant, ki je diplomiral iz grafičnega oblikovanja, vendar pravi, da si bo morala kmalu omisliti še več pomoči. »Včasih porabim ves dan samo zato, da odgovarjam na mejle, in potem zmanjka časa za risanje,« se nasmehne.

Največkrat riše zjutraj ali zvečer: zjutraj digitalne ilustracije na grafični tablici, ki jo uporablja za večino naročenih projektov, zvečer pa na platno, za dušo. »Analogno« slikanje ji je ljubše, a zanj porabi precej časa, posamezna digitalna ilustracija pa ji vzame le kakšni dve, tri ure. Ideje za ilustracije se lahko porodijo kjerkoli in takrat ključne besede zanje običajno zapiše v beležko na telefonu, da se lahko skice loti, ko pride domov. Če nima navdiha, posluša glasbo – najraje kultne rock izvajalce, kot so Led Zeppelin, Fletwood Mac, Bob Dylan, The Beatles in The Doors –, si ogleduje Pinterest ali pa se kar spravi k risanju v upanju, da bo nastalo kaj uporabnega. Pri motivih medtem ostaja zvesta svojim prepoznavnim ženskam. Začela je pravzaprav s pisanimi vzorci in rožami, a ker se je vedno želela preizkusiti tudi v portretih, je nekoč narisala ženski portret – in se v tem našla. »Nekateri umetniki imajo na primer najraje naravo, jaz pa najbolj uživam, ko rišem oblačila za svoje ženske. Ena mojih otroških želja je bila oblikovanje lastnih oblačil, in ker se to ni zgodilo, si lahko dam duška vsaj pri ženskih oblačilih na slikah,« pravi. Še vedno pa si želi, da bi v prihodnosti sodelovala pri kakšnem modnem projektu.

Drugih načrtov ta hip nima, meni namreč, da pretirano načrtovanje lahko pokvari uživanje v vsem, kar se dogaja tu in zdaj. »Ko začneš razmišljati o prihodnosti, manj ceniš, kar imaš. V zadnjem letu se poskušam opominjati, da imam trenutno marsikaj, kar sem si želela dolga leta. In kaj dosti več niti ne potrebujem – ne znam si predstavljati, da bi živela drugače kot zdaj.«