11. 10. 2020 | Kultura
Nedeljska poezija #35
Brane Mozetič: pesem iz zbirke Sanje v drugem jeziku
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Plašček Braneta Mozetiča iz zbirka Sanje v drugem jeziku.
Plašček
Pogovarjam se z mamo. Pred nama na mizi
je majhen, živo rdeč, muckast, puhast otroški
plašček. Pravzaprav ona molči. Sprašujem jo,
zakaj mi ga je oblačila? Ga je kupila? Dobila?
Kaj je hotela povedati s tem plaščkom? Ki se je
potem še toliko let valjal po omari. Sledi tema.
Vreščanje. Rinejo me v prirejeno garderobo. Cel
kup fantov, z lasuljami, s šminko, v visokih petah,
spravili so se name, kričijo in se hihitajo: Nič se
ne upiraj, lubica. To se ne spodobi. Če si že pripravila
vso to maškarado, jo moraš tudi sama skusit.
Posedejo me pred ogledalo, temnijo mi veke,
da me ščegeta. Lakirajo mi nohte, oblečejo me
v dolgo črno obleko, poveznejo mi dolgo črno
lasuljo, da me porinejo nekam v noč, med temne
postave, ki se premikajo v ritmu glasbe. To nisem
jaz, to nisem jaz. Neka ženska mi maha z rdečim
otroškim plaščkom. Roke me otipavajo, z vseh
strani prihajajo, vlečejo za obleko, božajo me po
laseh, slinasti obrazi se mi nagibajo k ustnicam,
trgam se iz njihovih rok, blago se razpara,
sezujem se in tečem stran, iščem garderobo, a
je ne najdem, zaklenem se v stranišče in čakam
jutro.
Brane Mozetič: Sanje v drugem jeziku
Škuc, 2018
Cena: 20 €
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.