Future Islands: As Long as You Are

+ + + +

Ameriška skupina Future Islands je utečen ustroj, pri katerem stvari klikajo. Poleg tega, da njeni nešteti živi nastopi – v desetih letih jih je bilo več kot tisoč – še zmeraj veljajo za ene bolj prepričljivih v kolesju »kompleksa festivalske industrije« pop miljeja, šesta plošča As Long as You Are retro naravnane, a osvežilne špure ne usmerja v kakšno novo ali drugačno smer, ampak ostaja pri preverjenem, le malce počasnejšem ritmu.

Vendar ni bilo vedno čisto tako. Postwave in synthpop šarmerji iz Baltimora zadnja leta veljajo za sinonim za konsistentnost – v slogu in dostavi tega –, a začeli so (sicer pod drugim imenom) kot ne čisto resna domislica, odrski posnemovalnik skupin Kraftwerk in New Order. Toda kmalu so imeli stigme izstopajoče »hecnosti« dovolj, spremenili so ime in staromodnost precej zresnili. Zasedba se je v ospredje indie poplave počasi, a ubrano dokončno prebila s četrtim albumom Singles leta 2014. Ta je postregel s hitom Seasons (Waiting on You) tudi zato, ker je njegov živi posnetek iz ene bolj znanih pogovornih oddaj postal stvar viralnega množenja.

Kar Future Islands loči od množice rockovsko-synthovskih skupin neodvisnega založniškega staža, je pevec Samuel T. Herring. V njegovem v trenutku zapomnljivem glasu tiči markantnost izkušenega in karizmatičnega filmskega pripovedovalca ter zapeljivost krunerja osemdesetih let, edinstvena pa je tudi njegova staromodna, a izjemno angažirana in energična odrska drža. Prav živi nastopi so posebej močna točka ustroja, ki na izdelanost nastopanja da vsaj toliko kot na studijsko posedanje.

Glavna odlika plošče As Long as You Are je spet Herringov glas, v natančnem, srce parajočem pesništvu in v očarljivosti interpretacije. Čeprav je glavnina ploščka skupek žalostink, otožno baladnega razpoloženja in nekoliko počasnejšega ritma, kot je bil značilen za predhodnika, pa ne manjka himničnih trenutkov melanholične evforije. Instrumentaciji sentimentalne sintetizatorske šablone – ki občasno ni daleč od kakšne bolj terasaste viže kakšnega Mihe Kralja – in precej rigidnega ritma občasno plesnega drnca sicer ne moremo pripisati pretirane slogovne ali tehnične inovativnosti, a s takšnim frontmanom po tem pravzaprav sploh ni potrebe. Usklajenost, ravno pravšnja mera, tajming. Glasba skupine Future Islands je funkcionalna v tem, da svojemu pevcu dopušča in predvsem omogoča zasijati v vsej grenkobi.

Neizpodbitna posebnost skupine je, da bi verjetno kdorkoli drug, ki bi poskusil takšen slog v takšnem žanru, pogrnil. Deloval bi kot osladen in oguljen plagiator, posnemovalec že tako osladnega in oguljenega žanra. Skupina Future Islands pa ostaja stabilno in zanesljivo glasbeno zatočišče, ki je neštetokrat obdelani šmek popevkarskih sintetizatorjev ugrabilo za nekaj čisto svojega.