»Nakladanje prve vrste«

Pred kratkim je kulturni minister Vasko Simoniti v intervjuju za Nova24TV presenetil s trditvijo, da ministrstvo stavbo na Metelkovi 6, iz katere izganja nevladne organizacije, potrebuje za »muzejsko dejavnost«, prednostno za Prirodoslovni muzej, »ki je eden najbolj ogroženih muzejev v smislu, da nima prostorskih kapacitet«. Ta ideja sicer ni nova, o njej se je že razpravljalo, a nikoli povsem konkretno.

Da Prirodoslovnemu muzeju v sedanji stavbi le streljaj od slovenskega parlamenta zmanjkuje prostora, sicer drži, a težava ni od včeraj – natečaj za novo stavbo Prirodoslovnega muzeja je bil po desetletjih načrtovanja izpeljan že pred več kot 15 leti. Skupaj s sodelavci je načrt izdelal Aleš Vodopivec, a je zastaral zaradi spremenjenih predpisov, zato so pripravili novega. Novi muzej bi moral stati v Biološkem središču v bližini živalskega vrta. O tem, da se bo Prirodoslovni muzej zdaj selil v stavbo na Metelkovi 6, Vodopivec ne ve nič. »O tem me ni obvestil nihče z ministrstva za kulturo – pa zakaj bi me, saj je glede na aktualno menjavo direktorja MAO očitno, da ministra pri njegovih odločitvah ne vodijo strokovni razlogi,« je ogorčen.

Nad ministrovimi besedami je začudena tudi nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki se ji je zdela Vodopivčeva arhitekturna rešitev za novo stavbo zelo smiselna. »Je pa res, da so imeli v mojem mandatu, čeprav je bil natečaj izveden še pred tem, prednost drugi projekti. Šlo se je nekako po vrsti, najprej Etnografski muzej pa Narodni muzej ... Prirodoslovni muzej je čakal na vrsto, a kolikor se spomnim, ni nikoli padla odločitev, da tega projekta ne bo, da je preklican. Omenja se tudi v zadnjem nacionalnem programu za kulturo, ki naj bi bil za orientacijo pri prihodnjih projektih,« pravi.

Če bi se ministrstvo odločilo, da projekta ne bo in se bo muzej namesto tega preselil v stavbo na Metelkovi, bi moralo to ustrezno utemeljiti, še dodaja. »Odločitev mora biti podkrepljena z dejstvi – podobno kot moraš, če prenavljaš kopalnico, vedeti, ali imaš dovolj denarja za novo školjko ali ne. Ne moreš pa zahtevati od ljudi, da se izselijo v treh mesecih, obenem pa biti brez načrta. Ne vem, kako je v tem primeru, ali je na primer že pridobljeno gradbeno dovoljenje in podobno.«

Glede na to, da smo se na ministrstvu pred kratkim pozanimali, ali je izvajalec za prenovo stavbe na Metelkovi že izbran, pa smo izvedeli, da je treba najprej opraviti vse v zvezi z izračuni statike stavbe, da se bo videlo, ali je sploh dovolj varna za obnovo, je odgovor nikalen. »In tudi če bi se dela lotili danes, bi, upoštevajoč potrebne razpise in finance, ki jih predvideva sedanji proračun, vse skupaj trajalo najmanj eno leto,« ugotavlja Majda Širca. »To se mi zdi nakladanje prve vrste.«

In kaj pravijo na ministrstvu, zakaj ne vztrajajo pri dosedanjem načrtu za novi Prirodoslovni muzej? Projektno dokumentacijo v fazi PGD, torej dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, bi bilo treba, ker je od izdelave načrta minilo toliko časa oziroma zaradi spremenjene zakonodaje, novelirati, pravijo, pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je zagotovitev normativnega števila parkirnih mest, ki jih ni dopustno umestiti na parcelo, kjer je predvidena gradnja objekta. Ministrstvo naj bi večkrat poskusilo spremeniti občinski prostorski načrt tako, da bi omogočil zagotovitev normativnega števila parkirnih mest za muzej, a neuspešno, pri tem pa ima težave tudi z zaprtjem finančne konstrukcije za izvedbo projekta. »Zagotovitev novih prostorov pa je zaradi neustreznih pogojev, v katerih deluje Prirodoslovni muzej, nujna,« poudarjajo na ministrstvu.

Kakšna sreča, da so se spomnili na stavbo na Metelkovi, ki jo lahko izpraznijo in zaradi katere se jim s spreminjanjem že pripravljene dokumentacije projekta, v katerega je bilo vloženih kar nekaj let dela in truda več arhitektov, ne bo več treba ukvarjati. Če verjamete.