Kitajski megahit

The Wandering Earth, Frant Gwo, 2019

Dobro veste, kaj se je zgodilo, ko so zahodne korporacije svoje tovarne preselile na Kitajsko – Kitajci so videli, kako nastanejo prestižni zahodni produkti, potem pa so izdelali svoje verzije. Kopije. Nič hudega: The Wandering Earth, izvirno Liu lang di qiu, je kitajska kopija holivudskega sci-fi spektakla. Tu se poravnajo Jedro, Armagedon, Dan po jutrišnjem in Sončna svetloba: Zemljo, ki jim grozi apokaliptično izumrtje, lahko rešijo le tako, da jo z megaraketnim pogonom prelevijo v vesoljsko ladjo in potem selijo v drugo galaksijo, toda med tem unikatnim, postklimatskim, steroidnim, res spektakularnim potovanjem jo bombardirajo katastrofe, od sonca in ledu do potresov, gravitacijskih viharjev in vesoljskih smeti.

Tudi megaračunalnik na vesoljski postaji – ne HAL, temveč MOSS – živi v svojem filmu. Vse človeštvo ne bo preživelo. To je spektakel triaže. Tako vizualno zgoščenega filma zlepa ne boste videli. Niti en kader ni prepuščen naključju. Vsaka sekvenca, magari pobrana v Popolnem spominu, Gravitaciji ali Odiseji v vesolju, je prignana do orgazma. Distopija je hiperstilizirana. Toda v nasprotju s holivudskimi filmi rešitev ni v individualnem junaštvu, temveč v kolektivu, globalnem sodelovanju – Zemlje ne bo rešila Amerika, temveč Kitajska. In film je tako zapeljiv, da to skoraj verjamete. Rekel bom le to: številni holivudski spektakli hočejo biti to, kar je The Wandering Earth. (Netflix)