Bolje bi bilo, če bi posnel holivudski rimejk Planeta samskih ali pa Pisem Sv. Nikolaju

Mitja Okorn: Life In A Year, 2020

proti

Krive so zvezde.

Ko je Mitja Okorn posnel svoj prvenec Tu pa tam, je napovedoval, da bo nekoč snemal v Hollywoodu (kdo ve, morda je celo rekel, da bo prvi slovenski režiser, ki bo posnel holivudski film), toda njegov holivudski prvenec, Life In A Year, je prišel s slabo reklamo – posnet je bil že pred tremi leti in obtičal v holivudskem bunkerju. To običajno ne pomeni nič dobrega. To pomeni: ne vemo, kaj bi z njim!

Poleg tega pa je bilo v zadnjih letih posnetih toliko filmov o fantu ali dekletu, ki ugotovi, da ima njegov partner ali njena partnerka hudo redko bolezen (Krive so zvezde, Polnočno sonce, Me and Earl and the Dying Girl, Blue Night, Irreplaceable You, Babyteeth, All My Life, Clouds ipd.), da Okornov film – zgodba o naivnem tekaču (Jaden Smith), ki sreča sarkastično turkiznolasko (Cara Delevingne) z redko boleznijo – izgleda še toliko bolj prisiljeno in še toliko slabše. Recenzij praktično ni. To, da skušata Daryn in Isabelle, kot jima je ime, vse življenje izživeti v enem letu in vsak dan preleviti v mejnik, zveni že kar kičasto klišejsko, Okorn pa ljubi klišeje, saj zna iz njih potegniti več, kot je v njih, tako da klišeji pod njegovo taktirko po navadi dobijo iskro, toda iz tokratnih klišejev nima kaj potegniti. Bolje bi bilo, če bi posnel holivudski rimejk Planeta samskih ali pa Pisem Sv. Nikolaju. Je pa res, da bo sam ta film verjetno sodil le po tem, ali mu je odprl vrata v Hollywood. (Amazon Prime)

BgmJ14p4Uuk