Nepričakovana »decentralizacija«

Za nami sta dva priljubljena ljubljanska filmska festivala, Liffe in Animateka, ki sta se morala v celoti preseliti na splet. Program Liffa, ki je potekal od 11. do 22. novembra, je bil okrnjen. Na ogled je bilo le 23 filmov, kar je približno četrtina siceršnje količine festivalskih filmov, saj dovoljenja za spletno predvajanje za vse niso dobili. Kljub temu je bilo prodanih 12.500 vstopnic, kar je po besedah programskega direktorja festivala Simona Popka več, kot so pričakovali. Dva filma, Nažgani in Asistentka, sta bila razprodana. Organizatorji so se namreč dogovorili, da bodo za filme, pri katerih so vezani na distributerje, od njih kupili omejeno število kod in jih tako ne izčrpali v celoti, temveč oglede pustili še za obdobje predvajanja v kinu. »Najpopularnejši filmi imajo na ’živem’ Liffu približno 1500 gledalcev, druge pridobijo v filmski distribuciji. Zato smo se za splet odločili, da bomo oglede omejili na približno 800 kod,« pojasni Popek.

Organizatorji Animateke so do zaključka redakcije izdali 6000 vstopnic, kar je, kot pove vodja odnosov z javnostjo festivala Petra Meterc, primerljivo s preteklimi leti. »K temu je zagotovo prispevalo to, da so si filme lahko ogledali ljudje iz vse Slovenije in sveta.« Prisilna selitev festivalov na splet ima torej vsaj en pozitiven stranski učinek: nagovarjanje širšega občinstva. Petra Meterc poroča o pozitivnih odzivih gledalcev, ki ne živijo v Ljubljani, poleg tega so Animatekine filme letos gledali po vsem svetu, ne le v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, v Bolgariji, Italiji, Nemčiji, Latviji, Franciji, Makedoniji, Novi Zelandiji, Kanadi, Avstraliji, Braziliji ... »Težke razmere so nam pravzaprav omogočile decentralizacijo festivala.«

Simon Popek pravi, da ga je letos najbolj zanimalo, koliko ljudi zunaj Ljubljane je nagovoril Liffe, a tega zaradi varstva podatkov niso mogli neposredno meriti, lokacijo gledalcev so lahko razbirali le iz njihovih elektronskih sporočil, ki jih je bilo kar nekaj iz preostalih delov Slovenije, to pa pomeni, da je festival skoraj zagotovo zajel širši krog ljudi kot prejšnja leta.

Spletna verzija Liffa in Animateke je pokazala, da po vsej Sloveniji obstaja veliko zanimanje za filmske vsebine in da je te treba – kot poudarja Petra Meterc – še bolj razširiti. Vseeno pa vsi organizatorji komaj čakajo, da se vrnejo k fizičnim oblikam festivalov. »Prepričani smo, da se morajo na festivalu filmi prikazovati v kinematografu, kar je tudi osnovno poslanstvo naših koproducentov Kinodvora in Slovenske kinoteke,« pravi Petra Meterc, Simon Popek pa dopušča možnost, da bo prihodnje leto Liffe hibriden, a to prinaša s seboj finančne težave distributerjev, ki so najbolj prikrajšani, če si filme z eno kodo lahko ogleda več oseb, poleg tega ne zna napovedati, ali bodo lastniki avtorskih pravic v prihodnosti še dovoljevali spletne oglede.

Da ne bodo naprej razvijali spletne izvedbe, pa pravi tudi Brane Mozetič, eden od organizatorjev Festivala LGBT-filma, ki bo letos na spletu potekal od 12. do 20. decembra. »Ta festival je eden najstarejših socializacijskih dogodkov skupnosti LGBT in pripomore k temu, da je skupnost vidna, spletna izvedba pa podpira nevidnost, zato bomo ta segment letos zelo pogrešali.«