Bernard H. Suits: Muren: igre, življenje in utopija

Filozofska basen, ki ji rečejo tudi filozofski roman.

Knjiga, ki jo vodi dialog med Murnom, Preudarnostjo in Skeptikom, po formi še najbolj spominja na sokratski dialog.

Izhodišče je dilema: delo ali igra? Muren raje izbere igro, ki ga veseli, namesto dela, s katerim bi poskrbel, da si zasluži za preživetje. Profesor filozofije Bernard Suits (1925–2007) v delu iz leta 1978 seveda ni dopustil tretje možnosti – da je delo, v katerem uživaš, v resnici že igra. Avtor je temeljna referenca za filozofijo športa, čeprav športa v podrobnostih sploh ni proučeval. Postavljal si je vprašanja pravil igre in tako trčil ob dilemo sprinterja na 200 metrov, ki ve, da je na progi tempirana bomba. Ko je eden najbolj talentiranih jugoslovanskih košarkarjev z začetka sedemdesetih let Ljubodrag Simonović napisal prelomno delo Pobuna robota (1981), je idejo košarke spremenil v igro; sam je pred tem protestno zapustil državno reprezentanco, končal profesionalno kariero in v srbski ligi igral za zabavo. Suits ravna drugače: skače s teme na temo, v tekst neprepričljivo vključi celo alpinizem, psihoterapevta Erica Berna Katero igro igraš?, jasno, tudi seks, si omisli pisca, ki bi napisal knjigo brez črke e, ne pozabi na Aleksandra Velikega, kateremu je zmanjkalo svetov, ki bi jih lahko še osvojil, potem ko je osvojil edinega, ki je obstajal; tega bi sicer lahko vrnil in ga začel osvajati znova.

Knjiga, katere nastavki imajo veliko večji domet kot sama vsebina. Pravica do brezdelja je povzdignjena v upor proti protestantski etiki kapitalizma in konzumerizma, življenje kot igra je seveda antipod komunizmu – ta hvali neodtujeno delo, ki predpostavlja razredno pošteno plačilo –, pisci filozofije športa ga postavljajo za obvezno referenco.

Intrigantno, a precenjeno delo.