O življenju in smrti

Janko Lorenci

15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Kolumna

Oči polovice Slovenije so uprte v 13 poslancev Desusa in SMC, ki se izrekajo o tem, ali bo vlada padla ali ostala. Ta peščica bo odločila, kako se bo v prihodnje godilo dvema milijonoma ljudi. Breme odgovornosti je težko; kako bodo glasovali, pa morda v tem trenutku vsi še sami ne vedo.

Ta negotovost izvira tudi iz narave slovenskega strankarstva. Z izrazito izjemo SDS in delno izjemo Levice gre za združbe brez jasnih profilov, stališč, identitete, v glavnem tudi brez tradicije in kilometrine. Če so take stranke, tudi od njihovih poslancev ne moremo pričakovati jasnih profilov, trdnih prepričanj, resne pripadnosti. Enako nezanesljivi in nepredvidljivi so. Po ustavi so zavezani ljudstvu, a to je bolj hipotetična pripadnost in lojalnost. Veliko više kotira pripadnost stranki, daleč najbolj pa samemu sebi.

Če bi se trinajsterica ravnala po načelni lestvici zavezanosti, če bi imela osnovni občutek za to, kaj je prav in kaj ne, kaj je za državo dobro in kaj slabo, bi se že pridružila Kulu – kolektivno ali individualno. Oziroma sploh ne bi stopila v Janševo koalicijo. A ravnanje 13 poslancev daleč najbolj določa strogo osebni interes, kultura jaz.

Z veliko vživljanja je mogoče nekatere med njimi po malem razumeti. Njihova politična kariera se bo s tem mandatom končala, težko bodo našli druge službe, nekateri bodo zaradi pajdašenja z Janšo imeli težave v svojem ožjem okolju. Temu je mogoče prišteti še dve zasilni olajševalni okoliščini. Prva je občutek, da jih je Šarec z nenadnim odstopom, za katerega so izvedeli šele post festum, pustil na cedilu in pahnil v politično ter – nekatere – eksistenčno negotovost. Druga taka okoliščina: takrat še niso vedeli, da bo Janša Slovenijo tako zelo mrcvaril – kar pa je zelo šibko opravičilo, saj ne gre za političnega novinca.

Ta izgovor so že zdavnaj izgubili, Janša se je v svojem tretjem mandatu razgalil do konca. Po eni strani sistematično uničuje demokracijo, hkrati pa ravna v zvezi z epidemijo tako amatersko in zlonamerno, da ima že doslej na vesti mnoga življenja. Zdaj se je še pokazalo, da je njegova vlada, ki jo tudi glede epidemije vodi kot monarh, naročila manj cepiva, kot bi ga lahko. To bo ubilo še nekaj sto ljudi. Res je mali lokalni Trump: podobno ravna z virusom, enako sesuva institucije, enako napada medije, enako ščuva »svoj« del naroda proti drugim delom, govori o ukradenih volitvah, tvita. Ta človek zavestno goji virus in sovraštvo in z užitkom sovraži sam. Naskok na Kapitol je oster opomin tudi za Slovenijo.

Vse to gledajo in vidijo tudi najbolj kratkovidni v trinajsterici. Dogajanje bi moralo še posebej vznemiriti poslance SMC, stranke, ki je zmagala s poudarjanjem, da je politika tudi stvar etike. A to je preteklost. Zdaj v senci robavsa Počivalška in Zorčiča treh obrazov igrajo na vtis, da bi bil Janša brez njih še bistveno bolj surov. Koristni smo, pravijo. V kaki podrobnosti morda so, scela pa omogočajo nadaljevanje Janševe vladavine in njenih uničujočih posledic.

Kot stranka ne morejo preživeti, karkoli storijo, zato preračunavajo, kaj je bolje za njih kot posameznike. Ker so ta čas dragoceni tako za Janšo kot za Kul, se pustijo snubiti, z obeh strani zbirajo obljube in nagrade, po možnosti take, ki bi jim prinesle nekaj varnosti tudi po volitvah. Najbolj se bojijo predčasnih volitev.

Zdaj se napeta igra za njihove glasove, duše in interese bliža koncu. Padajo obljube (Kul npr. obljublja, da ne bo predčasnih volitev), pa tudi grožnje in izsiljevanja. Slednje v slovenski politiki daleč najbolj obvlada SDS.

Domnevamo, da vsi v trinajsterici vendarle niso zgolj hladnokrvni računarji in da so med njimi taki, ki se počutijo slabo, ker so se kot del svoje poslanske in strankarske četice pridružili Janši, zdaj pa gledajo in omogočajo, kar počne. In prav za te poslance – ali res obstajajo in koliko jih je, bomo izvedeli po glasovanju – prihaja z nezaupnico trenutek resnice. Morda se je kak tak človek znašel celo v Nsi.

Vsi pa vedo ali bi morali vedeti, za kaj gre. Sliši se patetično, a je res: za prihodnost Slovenije gre. Ta čas jo vodi človek, ki bo, če bo ostal na oblasti, razbil ustavno Slovenijo ter uničil še veliko dodatnih eksistenc in življenj. Že zdaj imamo bistveno več okuženih in mrtvih kot velika večina drugih držav, tudi vseh sosednjih. Za to je daleč najbolj kriv Janša osebno. Kdor mu omogoča in podaljšuje oblast, je sostorilec dejanj, ki jim bo prej ali slej sojeno, je sokriv tudi za mnoge okužbe in smrti rojakov.

To je velikanska politična, državljanska in moralna odgovornost. Trinajsterici pa se vsiljujejo še drugi, utilitaristični razmisleki. Poslanci bodo lahko ostali vse do konca tega mandata, tudi če pride na oblast Kul, saj se bo želel izkazati. Če bo nezaupnica neuspešna, pa to pomeni, da trinajsterici bolj godi druženje z Janšo, bodisi plačano, izsiljeno ali zaradi prepričanja. A tudi boter Janša jim po volitvah, ko pač bodo, ne bo mogel ne pomagati ne škodovati, saj zanesljivo ne bo premier, ker ne bo mogel sestaviti koalicije, tudi če bo SDS najmočnejša stranka.

Trinajsterica je s kolaboracijo spravila na oblast skrajno desnico in ogrozila Slovenijo. Če bo Janšo zdaj pomagala odsloviti, bo to vsaj deloma popravila in si pridobila tudi kak odpustek demokratične javnosti. Tisti bolj občutljivi iz trinajsterice pa bodo v tem primeru laže živeli s svojo vestjo. Pred njo jih ne more rešiti nobeno še tako tajno glasovanje.