Kaj bomo brali letos?

Kot vsakega januarja smo knjižni molji tudi letos najteže pričakovali knjižne programe, ki napovedujejo, s čim vse nas bodo domače založbe razveseljevale v pravkar začetem letu. Bo Tadej Golob spet izdal roman? Bosta končno prevedena zadnja romana Harukija Murakamija in Elene Ferrante? Kdo je pri pisanju črpal iz koronske krize? Odgovore na ta vprašanja in po našem mnenju najvznemirljivejše knjižne naslove, ki nam bodo letos lajšali bolečino zaradi zaprtih lokalov in odsotnosti kulturnih prireditev, najdete v članku.

Pomembne novosti domačih avtorjev

Goran Vojnović: Đorđić se vrača
Po 13 letih bo kultni roman Čefurji raus!, za katerega je Goran Vojnović prejel prvega kresnika (za njim še dva), dobil nadaljevanje. Roman je postavljen v avgust 2017, ko se začenja evropsko prvenstvo v košarki. Marko Đorđić, glavni junak romana Čefurji raus!, se iz Bosne, zaznamovane z nasiljem in vojnimi travmami, po desetih letih vrne na Fužine, a tu nima več kaj početi. Poleg romana, ki bo izšel pri Beletrini, bomo letos prebirali tudi Vojnovićevo zbirko esejev Zbiralec strahov (založba Goga). Besedila v njej so zgodbe iz avtorjevega otroštva, najstništva in odraslega življenja, ki so ustvarile njegovo literaturo. V esejih Vojnović obuja spomine, jih skuša urediti, razumeti in dognati, zakaj zgodbe sploh pripoveduje.

Miha Mazzini: Kraj Roman
Mihe Mazzinija Kraj, ki ga bo izdala založba Goga, bo njegov najvelikopoteznejši doslej. Majhen gorenjski kraj, ki ga je povozila tranzicija, postane bojišče značajev, spominjajočih na biblične osebe. V središču dogajanja je nakupovalno središče, katerega snovalci so bankrotirali še pred dokončanjem gradnje.

Tadej Golob: Kdo je ubil avtorja?
Tadej Golob zadnja leta kot za stavo niza uspešnice, tik pred iztekom preteklega leta je izdal kriminalko Virus in tudi leto 2021 ne bo minilo brez njegove nove knjige. V romanu z delovnim naslovom Kdo je ubil avtorja? (založba Goga) bo pogledal v zakulisje pisateljskega dela, bralcem pa razkril tudi nekaj o otroštvu enega najslavnejših slovenskih detektivov, Tarasa Birse.

Drago Jančar: Ob nastanku sveta
Za marsikoga največji živeči slovenski pisatelj, ki je lani prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo, je za protagonista v prihajajočem romanu (izdala ga bo Beletrina) postavil kar sebe. Enako kot zadnji roman In ljubezen tudi je dogajanje v tem prav tako postavljeno v Maribor v socialističnem povojnem obdobju. Njegovi prebivalci se želijo otresti senc nedavne vojne in poiskati pot v novo, boljše življenje, resničnost, ki jo doživlja glavni junak, pa se prepleta z domišljijskimi podobami.

Jedrt Lapuh Maležič: Napol morilke
Jedrt Lapuh Maležič, sicer izkušena prevajalka, je napisala drugi roman Napol morilke (Goga), ki spremlja tri generacije slovenskih begunk na begu pred fašističnim režimom iz Trsta ter tako posredno tematizira današnjo obravnavo begunstva in domoljubja.

Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica
Pisateljica in vdova pesnika in publicista Aleša Debeljaka se v knjigi spominov s provokativnim naslovom (Mladinska knjiga) ponovno spoprime z izkušnjo žalovanja po moževi smrti, vendar jo preprede z razburljivimi zgodbami iz zgodovinskih virov, denimo o biblijskih Tamari in Juditi ali mitoloških Hekubi in Penelopi. Pogumno zagrize tudi v tabuje, kot je vprašanje seksualnosti vdov. Mladinska knjiga bo sicer letos izdala ponatis prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka, Zamenjave, zamenjave, Imena smrti in Slovar tišine.

Samo Rugelj: Sedem ljudi
Pisatelj, publicist in založnik Samo Rugelj se je po navdih za svoj drugi, tokrat avtobiografski roman, ki ga bo izdala založba Litera, odpravil v zelo bližnjo preteklost, v na videz idilično obdobje po lanskem spomladanskem valu koronavirusne bolezni, ko je avtor rane, ki mu jih je prizadejala epidemija, celil z obiskovanjem narave in slovenskih gora, za katere v pol stoletja hribolazenja še ni našel časa. Zdi se, da bo to prvi slovenski roman, ki je nastal kot neposredni odgovor na koronske razmere.

Nina Dragičević: Tole se ne bo dobro končalo
V zadnji, kritiško zelo dobro sprejeti pesniški knjigi Nine Dragićević Ljubav reče greva se je mlada posameznica, lirska subjektka, spoprijemala s preživetjem v s ksenofobijo, homofobijo in mizoginijo nasičenem mestu in se nazadnje zatekla v ljubezen. A kam je to pripeljalo? Kaj se dogaja veliko kasneje? Delo Tole se ne bo dobro končalo (ŠKUC, zbirka Lambda) raziskuje, kako o starosti govoriti iz perspektive še vedno mlade osebe, ki jo z vseh strani obdaja kult mladosti. Ali njeno generacijo sploh čaka starost? Ali lezbijko sploh čaka starost?

Nika Kovač: Pisma tebi
Neutrudna aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki je letos pri založbi Aristej izdala knjigo o splavu Moja odločitev, napoveduje novo knjigo za mlade, ki bo sledila pred nekaj leti izdanim Pogumnim puncam, zgodbam o spregledanih, a junaških ženskah. V Pismih tebi, ki bodo tako kot Pogumne punce izšla pri Mladinski knjigi, bo poskušala rešiti dileme odraščajočih deklet in fantov, ki se ukvarjajo z vprašanji, kot je: »Ali imajo odrasli res zmeraj prav?« Ali: »Kako pomembna so družbena omrežja?« Kovačeva pa je sodelovala pri še eni knjigi, ki bo pri Cankarjevi založbi izšla letos – Obrobne zgodbe, zbirko portretov ljudi, ki se navadno ne prebijejo v knjige in časopise ali pa tja pridejo v zelo stereotipiziranih različicah, je sestavila skupaj z novinarjema Klaro Širovnik in Andražem Rožmanom.

Katja Čičigoj, Amelia Kraigher (ur.): Drugačne prihodnosti: utopije skrbi in družbene reprodukcije
Za ljubitelje teorije bo pri založbi *cf izšel zbornik družbenih razprav, ki želi kritično pretresti vizije drugačne družbe. Osredotoča se posebej na razumevanje možnosti drugačne organizacije skrbstvenega in domačega dela, biološke in družbene reprodukcije ter ponuja svež pogled na razprave o družbenem vplivu reproduktivnih tehnologij, nadomestnega materinstva, avtomatizacije in konca dela, univerzalnega temeljnega dohodka ... Prispevke zanj so napisale domače in tuje teoretičarke z različnih področij, izšel pa bo ob 50. obletnici izida temeljnega dela drugega vala feminizma Dialektika spola.

Težko pričakovana prevodna literatura

Hilary Mantel: Wolf Hall
Pri Cankarjevi založbi bo izšel prvi del priljubljene »tudorske trilogije« britanske avtorice, ki ga je Guardian izbral za najboljšo knjigo 21. stoletja, zanj pa je pisateljica med drugim prejela bookerja. Glavni lik je Thomas Cromwell, kovačev sin, ki se je po družbeni lestvici povzpel do položaja najvplivnejšega svetovalca Henrika VIII.

Ljudmila Saraskina: Dostojevski
Ob 200. obletnici rojstva F. M. Dostojevskega, ki je bil in je za slovenski kulturni prostor še vedno pomembno ime, bo založba LUD Literatura izdala monografijo ruske literarne zgodovinarke in biografinje Ljudmile Saraskine, ki omogoča podrobno seznanitev s pisateljevim življenjem.

Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih
Glavna junakinja zadnjega romana Elene Ferrante (izšel bo pri Cankarjevi založbi) je Giovanna, razmišljujoče dekle na pragu pubertete, ki odrašča v na videz urejeni družini, dokler se iluzija ne podre s stavkom, ki Giovanni odškrne vrata v svet odraslih: »Dve leti, preden je moj oče odšel od doma, je dejal materi, da sem zelo grda.« Medtem ko Giovannina družina razpada, se ona otresa družinskih in družbenih pričakovanj.

Raymond Chandler: Veliko spanje
Priljubljena zbirka Cankarjeve založbe Moderni klasiki se bo začela leta 2021 odpirati tudi za žanrske klasike. Prva bo v prevodu Branka Gradišnika izšla črna kriminalka Raymonda Chandlerja Veliko spanje. V njej spremljamo zasebnega detektiva s težavami s pijačo in ženskami, pa tudi zapleteni svet, v katerem se kriminal prepleta s politiko.

Ocean Vuong: Na zemlji smo na kratko krasni
Prozni prvenec mladega ameriško-vietnamskega pesnika je bil lani med najbolj opevanimi knjigami v tujih medijih. Avtofikcijski roman o kompleksnem odnosu med materjo in sinom, napisan v obliki pisma sina materi, ki ne zna brati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla pesnica Anja Z. Golob.

Han Kang: Vegetarijanka
Vegetarijanka, v izvirniku izdana leta 2007, presunljiv roman o posledicah odločitve neke ženske, da bo nehala jesti meso, za njene bližnje in okolico, je leta 2016 postal prvi korejski roman, ovenčan z mednarodnim bookerjem.

Haruki Murakami: Uboj komturja
Štirinajsti roman nesojenega nobelovca Murakamija bo izšel pri Mladinski knjigi, prinaša pa zgodbo slikarja, ki se po ženinem odhodu zapre v gorsko kočo neznanega umetnika in na podstrešju odkrije njegovo sliko Uboj komturja, kar sproži niz nenavadnih dogodkov.

Bernardine Evaristo: Dekle, ženska, drugi
Dvanajst barvitih ženskih usod se prepleta v romanu prve temnopolte avtorice, ki je prejela bookerja. Za Cankarjevo založbo ga je prevedla Katja Zakrajšek.

Andrea Komlosy: Delo 
Študija avstrijske profesorice, ki jo bo izdala založba *cf, dostopno obdeluje delo v vseh pojavnih oblikah v zadnjih 800 letih. Prikazuje njegovo zgodovino in sodobno problematiko delovnih praks, delovnih odnosov, nesoglasij in izkoriščanja.

Lana Bastašić: Ujemi zajca
Za prvenec, ki se tankočutno posveča pogosto zanemarjeni temi ženskega prijateljstva – v obliki road tripa po jugoslovanskih cestah – je mlada hrvaška pisateljica, ki jo primerjajo z Eleno Ferrante, prejela nagrado Evropske unije za literaturo. Roman je za založbo Sanje prevedla Dijana Matković.

Kristian Bang Foss: Smrt se vozi v audiju
Še en prejemnik evropske nagrade za literaturo in ravno tako popotniški roman danskega pisatelja, v katerem se prijatelja, razočarana nad življenjem, odločita odpeljati boljšemu življenju naproti, a ju začne zasledovati voznik v črnem audiju. Izdala ga bo založba Sodobnost.

Alain de Botton: Tok ljubezni
Priljubljeni pop filozof vsakdanjega življenja Alain de Botton, ki zna s komunikativnim pisanjem bralcu približati še tako kompleksne teme, je bil včasih pri nas precej priljubljen, kar nekaj njegovih priročnikov je izdala založba Vale Novak. Tok ljubezni, izdala ga bo Mladinska knjiga, je roman, ki hkrati spremlja in komentira tok razmerja, v katerem se najde vsak izmed nas.