The Reckoning

proti

Lov na čarovnice.

Neil Marshall, britanski režiser, ki je v prvi dekadi tega tisočletja posnel nekaj izvrstnih, danes že kultnih žanrskih filmov (Pasji vojaki, Jama groze, Centurij, Sodni dan), je nehote posnel film o naših pandemskih časih. Ko ga je začel snemati (poleti 2019), o kakem covidu in pandemiji še ni bilo ne duha ne sluha – ko ga je dokončal, je bil svet spremenjen. Pa vendar se The Reckoning – presenetljivo tog in brezizrazen – ne dogaja danes, temveč v davni preteklosti, leta 1665, ko London udari kuga, ki pa pride ozaljšana s šovinizmom, seksizmom in mizoginijo – lovom na »čarovnice«. Ker Grace Haverstock (Charlotte Kirk) po moževi smrti ne more več plačati najemnine, ji stanodajalec (Steven Waddington) predlaga alternativo – seks. Ker Grace na spolno izsiljevanje ne pristane, jo stanodajalec razglasi za »čarovnico«.

Da bi jo zlomili, vpokličejo Johna Moorcrofta (Sean Pertwee), velikega »witch finderja«, ljubitelja patriarhata, ljubljenca Boga, mojstra »okrepljenega« zasliševanja, ki uživa v fizičnem in psihičnem trpinčenju žensk in je videti kot Harvey Weinstein lova na čarovnice. Marshall odpelje #MeToo v 17. stoletje, toda samo mučenje in trpinčenje tako estetizira, kot bi hotel opozoriti, da je spolno nadlegovanje vgrajeno že v sam film. V sam film naj bi bil vgrajen tudi emancipacijski potencial, opolnomočenje, a Marshall to dokazuje na tako anemičen način, da ne verjamete, poleg tega pa Charlotte Kirk ni ravno idealna #MeToo »mučenica«, saj so ji filmske vloge prinesla prav razmerja s studijskima šefoma, najprej z Ronom Meyerjem, podpredsednikom studia NBCUniversal, ki je bil skoraj 50 let starejši od nje, in Kevinom Tsujiharo, predsednikom uprave studia Warner (zdaj živi z Marshallom). Je pa to definitivno film o našem času – v času pandemije se je nasilje nad ženskami povečalo. (Apple TV, Vudu, Fandango Now)