Judas and the Black Messiah

Atentat.

FBI je leta 1956 pod taktirko J. Edgarja Hooverja lansiral tajni Protiobveščevalni program, alias COINTELPRO (COunter INTELligence PROgram), s pomočjo katerega je skušal nadzorovati, diskreditirati in ustaviti »subverzivne« politične organizacije – aktivistične, črnske, staroselske, novolevičarske, feministične, okoljske in tako dalje. Med črnskimi so bili Hooverjeve tarče gibanje Martina Lutherja Kinga Jr., Nation of Islam in stranka Črni panterji, 4. marca 1968 pa je svojim agentom zapovedal, da morajo na vsak način preprečiti »vzpon Mesije, ki bi združil in naelektril militantno črnsko nacionalistično gibanje«. Hoover je poudaril, da bi tak Mesija lahko postal Malcolm X, a so ga nekaj let prej umorili, tako da ni več predstavljal grožnje. Črnci so ga imeli za mučenika, to pa je bilo tudi vse. Je pa posvaril pred drugimi, ki težijo k mesijanski poziciji – Martinom Lutherjem Kingom, Stokelyjem Carmichaelom in Elijo Muhammadom. »Elijah Muhammad ni prava grožnja, ker je že star. King bi bil lahko kandidat za to pozicijo.«

Mesec kasneje ga že ni bilo več. Tudi njega so umorili. Stokely Carmichael, karizmatični voditelj črnskega gibanja, prav tako ni trajal – ker ga je začel FBI šikanirati in minirati, je leta 1968 zbežal v Gano. Potem pa je Hoover zagledal novega potencialnega Mesijo – Freda Hamptona, 20-letnega aktivista, marksista in revolucionarja, šefa Črnih panterjev v Illinoisu, borca proti rasizmu, kapitalizmu in policijskemu nasilju. Bil je bombastičen, prodoren, luciden, retorično briljanten, magneten, inspirativen, neustrašen, karizmatičen. In ustanovil je Mavrično koalicijo, v kateri je združil številna črnska gibanja. Hoover pa se je najbolj bal prav tega – da bi kak Mesija združil in naelektril črnsko gibanje. »Preprečite koalicijo črnskih nacionalističnih skupin.« Od koalicije do revolucije je le korak, črni panterji pa so vzklikali: »Revolucija je edina solucija!« Hampton, ki ga je Hoover razglašal za »terorista« in »največjo grožnjo nacionalni varnosti«, je bil s tem odpisan – obsojen na smrt.

In film Judas and the Black Messiah – Judež in črni Mesija – nam pokaže, kako je Hooverjev FBI v spregi s čikaško policijo zrežiral in izvršil ta atentat. Toda FBI je najprej potreboval vodljivega, učinkovitega Judeža. In ker je COINTELPRO vključeval tudi infiltracijo v »subverzivne« organizacije, je med Črne panterje infiltriral svojega človeka, toda ne FBI-jevca, temveč črnca, 17. letnega Williama O’Neala (LaKeith Stanfield), malega kriminalca, avtomobilskega tatu, mojstra krinke in impersonacije. Ko so ga dobili, je ravno impersoniral FBI-jevca. Agent Roy Mitchell (Jesse Plemons), ki črne panterje moralno izenačuje s klanovci (in antifašiste verjetno s fašisti), mu ponudi kupčijo: če se hočeš izogniti ječi, postani naš špicelj! Infiltriraj se med Črne panterje, približaj se Hamptonu in nas obveščaj o njegovih premikih! In res, O’Neal se infiltrira ter se v notranji hierarhiji zelo hitro povzpne, tako da se približa Hamptonu (Daniel Kaluuya), navsezadnje, postane šef njegove varnosti in celo njegov šofer. Lahko vstopa, kamor hoče. Postane črni panter, na katerega se lahko Hampton in črni panterji zanesejo. Hamptonov krog je njegov krog. Pri tem pa se mu zgodi to, kar se je običajno zgodilo FBI-jevskim agentom (à la Donnie Brasco), ki so se infiltrirali v podzemlje: življenje v podzemlju se jim zdi fascinantnejše od tistega »normalnega« življenja. Tudi O’Nealu, apolitični zmesi stoičnosti, nelagodja, strahu in boja za preživetje, se zdijo črni panterji fascinantnejši od FBI-ja, sam Hampton pa se mu zdi hipnotičen – ja, mesijanski. V drugačnih okoliščinah bi postal njegov oznanjevalec, toda živi v okoliščinah, ki si jih ni sam izbral. Znašel se je sredi zgodovine, ki ga je določila za svojega idiotskega Brutusa: FBI-ju ne dostavi le načrta stanovanja, v katerem s še nekaterimi črnimi panterji in pesnico Deborah Johnson (Dominique Fishback) živi Hampton, ampak jim 4. decembra 1969 pripravi tudi (poslednjo) večerjo in Hamptonu v pijačo strese sekobarbitol, ki ga uspava in pripravi za zakol. Nič novega – belci, ki jih vodi Hoover (Martin Sheen), le še enkrat zakoljejo črnce. Še enkrat izdajo črnce, le da tokrat s pomočjo Judeža. In ja, belci – belski policaji, sprega FBI-ja in čikaške policije, se še enkrat pretvarja, da je Hamptona ubila v samoobrambi. O’Neal preživi: da bi rešil sebe, uniči svet. Pa vendar se zdi, da Hamptona – Mesijo – izda prav zato, ker je tako karizmatičen, tako velik, tako pomemben, tako mesijanski, potemtakem prav zato, ker ima občutek, da se bo sam s tem vpisal v zgodovino in postal tako velik kot Hampton. Leta 1989 je v intervjuju za mrežo PBS itak rekel, da bo o njem »sodila zgodovina«. Nekaj mesecev kasneje je skočil pod avto. (HBO Max)