Bog in batine

Janko Lorenci

5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kolumna

Kaj narediš, če si vse poklicno življenje, okrogla tri desetletja, zaradi trgovanja z orožjem, korupcije, sumljivega poslovanja z gotovino, sposojanja denarja pri kočljivih tipih, zmerjanja in žaljenja, čudne prodaje zemljišča itd. itd. nenehno v takih in drugačnih postopkih, kar naprej osumljan, ovajan in celo obsojen?

Lahko začneš živeti kot pošten državljan. Lahko pa reagiraš tako, da onemogočiš ali spremeniš v zaveznike tiste, ki ti kalijo ljubi mir. To so mediji, politični nasprotniki, kritični posamezniki, sodstvo, davkarija, računsko sodišče, statistika, ki ravna s podatki neodvisno, tebi pa ustreza podatkovna in vsakršna zmeda, kaos, v katerem čedalje manj ljudi ve, kje se jih glava drži, kaj je res in prav in kaj ne.

Skratka, sam ostaneš enak, a preurediš stvari okoli sebe tako, da zaživiš v miru. Ti si gora, vse drugo je miš. To se ti seveda lahko posreči le, če si totalen makiavelist, najmočnejši človek v državi in če so razmere že same po sebi nenormalne, ti pa jim pritakneš svoje.

Tu nekje smo ta čas v Sloveniji. Janša ostaja, kakršen je, vse okoli sebe, kar ga moti, draži, ogroža, pa preureja, uničuje, onemogoča. Pomagajo mu kolaboranti v koaliciji in zunaj nje, zelo tudi epidemija. Brez nje ne bi bilo mogoče vladati z odloki, poljubno zapirati in odpirati javnega življenja, prepovedati protestov, podkupovati z ogromnimi koronskimi denarji, brez nje ne bi bilo toliko zmedene ohromelosti. Epidemija je mogočen Janšev zaveznik in zato jo tudi hoče, po možnosti dozirano, če ne, pa tudi prav.

Kako drugače razumeti, da je policija v času vedno novih virusnih sevov nehala protikoronsko nadzorovati meje ali da je vlada na veliko sprostila življenje kljub okuženosti, pri kakršni pametne države ukrepe zaostrujejo. V isti sapi Janša cinično že napoveduje tretji val in grozi – grdo se vedete, Slovenci! – z novo zaporo. Vzorec vroče-hladno-nepredvidljivo se ponavlja že vsaj pol leta ne glede na to, kaj pravi stroka. Na premierskem stolčku sedi človek, ki se igračka, manipulira in hazardira z usodo dveh milijonov ljudi. Igra se boga, a ta bog je zloben in amaterski. Če mu bo minister Poklukar iz rok nekako izpulil uravnavanje epidemije, bo rešil veliko življenj.

A vrnimo se k preurejanju. Režim z množičnim nastavljanjem svojih kadrov predeluje kopico ustanov, ki na papirju ostajajo enake, vsebinsko pa postajajo nasprotje samih sebe. Izrazit primer za to je policija. Bliskoviti zamenjavi vrha sledi sekljanje na nižjih ravneh. Od ustavnega sodišča zadržani zakon o prisilnem upokojevanju je namenjen predvsem temu, da bi odstranili starejše, tradicionalno formirane in manj upogljive policiste.

Predelava policije ima več ciljev. Prvič, onemogočiti odkrivanje grehov pripadnikov ožje oblasti, zlasti smetane SDS z glavarjem na čelu. Drugič, tako policijo je mogoče uporabiti proti političnim nasprotnikom. Tretjič, policijo hočejo odtujiti ljudstvu, jo prikleniti na oblast, da bo po potrebi dušila množične demonstracije. Zaukazane robokopske akcije, izrekanje noro visokih glob itd. so namenjeni prav prevzgoji policije, predelovanju njene identitete. Nekoč je zbujala občutek varnosti, zdaj nelagodje in strah. Zaupanje vanjo se naglo zmanjšuje.

Hkrati se množijo pritiski na tožilstvo. Poleg običajnih obtožb o nesposobnosti, politični pristranskosti, zamudah … Janša na primer noče potrditi imenovanja tožilcev, tudi ne dveh za evropsko javno tožilstvo, ker sta se ukvarjala z njegovimi dosjeji. Vtikanje v take podrobnosti je značilno; do policije, tožilstva in sodstva je, nenehno v postopkih, razvil zelo oseben odnos – mešanico maščevalnosti in polaščevalnosti. Dokler ne bo na vrh tožilstva postavil svojega človeka, ne bo miroval. Ne pozabimo, da je v svojem drugem mandatu tožilstvo iz pravosodnega resorja premestil v notranje zadeve in ga tako bolj izpostavil pritisku.

To so zlovešče spremembe. Pravnost je resno načeta že zaradi vladanja z odloki, njihovega preobilja, nepreglednosti in arbitrarnosti. Ta čas je pokorjena le policija, najranljivejši člen v funkcionalno prepletenem trojčku policija-tožilstvo-sodstvo. Že to hromi delovanje celotnega sistema. Zdaj narašča še nemoč sodstva. Če bo podrejeno tudi tožilstvo, sodniki ne bodo več dobivali obtožb, podprtih s profesionalnim policijskim in tožilskim delom. To pomeni, da bo tretja veja oblasti postala invalidna, delovala v prazno ali pa dirigirano. Pri čemer je parlament že tako le privesek izvršne oblasti. V tej pa o vseh ključnih stvareh, tudi o epidemiji, odloča en sam človek.

Na trojček pritiskajo tudi levosredinske vlade, a ustavnega reda ni hotela zlomiti nobena. Zdaj so pritiski močnejši in usodnejši kot kdaj prej, janšizem do konca surov, razmere zanj pa ugodne (epidemija, šibka EU …). Sodstvo Janši še ni podrejeno, tu je k sreči tudi ustavno sodišče, ki lahko brani le temeljne ustavne norme, težko pa ustavlja zakrinkano razžiranje ustavnosti in pravnosti s finančnimi mahinacijami, kadriranjem itd.

Skrajni čas je, da se sodstvo, tožilstvo in avtonomni ostanki policije jasno in glasno uprejo kastriranju tretje veje oblasti. Se torej izvijejo iz defenzivnosti. To velja zlasti za vrhovno sodišče in generalnega državnega tožilca Šketo. To je državljanska in poklicna dolžnost sodnikov in tožilcev, ki kaj dajo na ustavo, avtonomnost stanu – in na samospoštovanje. A ne gre le zanje in tretjo vejo oblasti. Glasen klic sodstva k alarmu bo okrepil tudi odpor medijev, mnogih ustanov in posameznikov, močno bo odmeval v EU. Tkanje mreže poguma, sodelovanja in odpora na vseh točkah družbe je kategorični imperativ leta 2021. Velja prav tako za gospodarstvo. Molk, negibnost, ponižnost prinašajo slabše življenje in vedno več batin amaterskega boga, so sramota na pragu kolaboracije.