Nejc Trampuž, intermedijski umetnik in fotograf, ki raziskuje tehnologijo

Kako uloviti nevihto? Nejc Trampuž pozna natančen postopek. Priprave zajemajo spremljanje vremenskih napovedi in postavitev zračnih mas. Ko ugotoviš, na katerem območju bo najbolj nevihtno, se z avtom odpraviš tja. Sproti spremljaš satelitske in radarske slike ter določiš štartno mesto, kjer se bodo nevihte po tvojem sprožile, nato pa jim slediš. Vedno moraš biti nekaj korakov pred nevihto, kajti če te ujame, se težko izviješ iz nje. Če si zadel pravo perspektivo in tajming, pa imaš edinstven vpogled v njen potek, v strukturo oblakov ...

Profesionalni lovci vremenskih ekstremov poznajo različne trike, ki se jih je 27-letni umetnik naučil tudi sam. Opazovanje vremenskih pojavov, redek, a zelo zanimiv hobi, mu je postalo ljubo že v osnovni šoli, približno takrat, ko se je pojavilo tudi zanimanje za fotografijo, in sicer iz precej banalnega vzgiba: kot navdušenca nad snegom ga je zanimalo, kdaj bo snežilo. »Začel sem spremljati vremenske forume, imel sem tudi svojo vremensko postajo, bil član vremenskega drštva ZEVS, kasneje pa sem ’prešaltal’ na ekstremno vreme, kot so nevihte, in jih začel loviti po Italiji in Hrvaškem.« To redkeje počne še danes – prvi tornado je ujel ravno predprejšnje poletje. Sodeloval je tudi pri največjem slovenskem amaterskem vremenskem portalu neurje.si.

Najbrž ni nobeno presenečenje, da je bila njegova prva resnejša fotografija fotografija nevihte. Kot otroku mu je mama podarila majhen digitalni fotoaparat z ločljivostjo dva megapiksla, ki je tedaj veljal za kar zmogljivega, medij ga je fasciniral, že takrat se je igral s svetlobo in ekspozicijo. Družina mu je zato priskrbela boljši fotoaparat in poleg vremenskih pojavov je začel intenzivneje fotografirati še krajino, mesta, stavbe in ljudi. Ko je napočil čas za vpis na fakulteto, je resno cincal med fiziko, kjer bi se izučil za meteorologa, in fotografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Da je izbral slednje, mu k sreči ni bilo nikoli žal, na fotografski smeri je diplomiral in magistriral.

Danes deluje v polju fotografije in vizualne umetnosti. Preteklo leto je bilo zanj kljub izbruhu koronavirusa produktivno, saj mu je uspelo približno v času od začetka prve karantene izpeljati kar štiri razstave – zadnjo, ByeByeWorld.exe, januarja v galeriji Simulaker v Novem mestu. Ta razstava je bila nadaljevanje decembrskega projekta HelloWorld.exe v celjski galeriji AQ, zanju se je povezal s programerjem Srđanom Prodanovićem, s katerim sta sodelovala že pri njegovem z nagrado akademije ovenčanem magistrskem delu, ki je raziskovalo napako, glitch, kot transformativno metodo. Za HelloWorld.exe (ZdravoSvet. exe) sta ustvarila aplikacijo, ki ustvarja interaktivne kolaže distopičnih krajin iz fotografij, najdenih na spletu in poškodovanih z destruktivno postprodukcijo. Pri ByeByeWorld.exe (AdijoSvet.exe) aplikacija po podobnem principu ustvarja nadrealistične krajine sedanjosti v kombinaciji z novicami o okoljski problematiki.

Oba projekta sta bila kot naročena za koronsko obdobje, saj sta doma na spletu in lahko delujeta neodvisno od galerijskega prostora. Pandemija je nekoliko spremenila način, kako ustvarjamo in razstavljamo, a Trampuž je pri tem v prednosti, saj ga v umetnosti že od začetka magisterija zanima tehnologija, njene prednosti in slabosti, ki jih lahko umetnik izkoristi v svoj prid. Pri tem je nanj delno vplival njegov magistrski mentor, vizualni umetnik Peter Rauch, ki je študente spodbujal, naj zavijejo tudi v eksperimentalnejše smeri. Pred leti je Trampuž tako na več razstavah predstavil ekrane, ki jim je – iz radovednosti – odstranil ohišja ter razdrl panel z matriko in osvetlitveno ploščo. Pri tem je poškodoval vezje in ugotovil, da poškodba na prikazani podobi povzroči napako, ki se zrcali v vizualnem.

Naslov ByeByeWorld.exe se sicer navezuje na poslavljanje od sveta, kakršen je bil, preden smo ga naselili in s svojimi dejanji nepovratno spremenili ljudje. Senzibilnost za okoljsko tematiko pa se je izkazovala tudi v njegovi majski razstavi digitalnih kolažev Ali želite ponovno zagnati sistem? v ulični galeriji Layerjeve hiše v Kranju. Psihedelične živobarvne podobe prenasičenih mest kažejo, kako naše okolje načenja potrošniška mentaliteta. Razstava je odgovarjala na pandemijo, ki naj bi, kot je Trampuž sprva upal, ljudem omogočila prostor za razmislek o našem načinu življenja in tem, kako ta vpliva na planet. »Upal sem, da bomo korono izkoristili za resen razmislek o tem, kako sistem deluje, in ga zagnali na novo – vendar drugače kot prej. Zgodilo se je namreč nekaj, kar je bilo pred tem nepredstavljivo – sistem se je praktično ustavil. Mislil sem si: to je lahko nov začetek,« razlaga umetnik, ki je tudi član gibanja Mladi za podnebno pravičnost. »Toda zdaj nisem več pretirano optimističen. Mentaliteta ljudi se ni spremenila, še vedno je v ospredju individualizem, ne kolektivnost. Za ljudi je pač najvažneje, da se imajo dobro, ne glede na posledice.«