Male vsakdanje radosti

Za srečo včasih ne potrebujemo veliko. Krožnik špagetov, mizo za biljard in varen prostor, kjer smo lahko sproščeni, goli ali v spodnjicah, sami ali s tistim, ki nam je najbližje. Tako je videti raj Petre Korent, vse bolj opazne mlade vizualne umetnice (rojene leta 1997), ki jo najbolj poznamo po nagajivih zinih in je letos poskrbela za celostno grafično podobo pravkar minulega 22. feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. V okvir tega festivala je bila kot preddogodek umeščena tudi njena samostojna razstava, ki bo do aprila na ogled v Galeriji Nočna izložba Pešak na ljubljanski Metelkovi.

Razstava namreč nosi naslov Dobrodošla nazaj v raju in prepoznavni ilustrirani liki Petre Korent, v tem primeru tri ženske, se na velikem barvnem kolažu zabavajo v prostoru, v katerem so miza za biljard, preproga, stol, ura, vaza, skratka predmeti, ki brez težav sestavljajo neki naključen dom; gole sedijo na tleh in jedo, počivajo na preprogi, se pripravljajo na igro biljarda. Male vsakdanje radosti.

»Ravno sproščenost vsakdanjih prizorov iz življenja posameznice, same ali v interakciji z drugimi, ima potencial za politični naboj, saj jo lahko razumemo kot nagovor k boljšemu sprejemanju lastnega telesa in seksualnosti. Tak učinek doseže predvsem z zvestobo sami sebi v umetniškem ustvarjanju,« pravi umetnostna zgodovinarka Anabel Černohorski, ki je kurirala razstavo. Dodana vrednost golih ženskih teles, ki jih upodablja Petra Korent, je torej prav ta spin, ki ga izvede umetnica in se zdi v času pospešenega drsenja v nazadnjaško družbo po vzoru Poljske in Madžarske še toliko pomembnejši: četudi ženski lik sleče, ga s tem ne postavi v vlogo objekta, temveč žensko opolnomoči, da lahko uživa v lastni spolni želji s partnerjem po svoji izbiri in v telesu, ki ni polikana gladka silhueta z Instagrama, temveč pristno žensko telo z vso maščobo in dlakami vred.

Druga značilnost Petre Korent je, da skoraj dnevniško beleži dogajanje vsakdanjega življenja, v svoj umetniški prostor postavlja reči, ki so sestavni del naših rutin; največkrat so to predmeti, jedača in pijača. Na njenem z akrili na platno naslikanem delu Večerja se gola zaljubljenca za mizo denimo mastita z razkošno pečenko. »Moji liki so na slikah, ki predstavljajo zmenke, goli tudi zato, ker so takšni bolj ranljivi – na zmenku si ne nazadnje vedno ranljiv, ker nekomu razkrivaš svojo intimo,« pravi Petra Korent. Zelo jo zanimajo tudi stoli; razmišlja o seriji, kjer bi bili na slikah le predmeti. Še vedno pa rdeča nit njenega ustvarjanja ostajajo podobe ljudi, zatopljenih v intimne akte.

Ko je mama opazila Petrino strast do likovnega ustvarjanja, jo je vpisala na nekaj likovnih delavnic, pozneje pa se je sama odločila za šolanje na Srednji oblikovni šoli v Ljubljani. Z nekaj sošolkami in sošolci z oblikovne šole je ustanovila umetniški kolektiv Podmladek, ki je pripravil že nekaj skupinskih razstav. Hitro pa je prišla tudi do samostojne razstave: leta 2016, pri devetnajstih, se je prijavila na razpis Zine vitrine v sklopu Dobre Vage in bila izbrana, da svoj zin razstavi. Poimenovala ga je – prav tako razstavo – Šment, saj je temeljil na bizarnih seksualnih anekdotah, ki jih je zbrala skupaj s prijatelji in jim v ilustracijah dodala domišljijsko noto. V Dobri Vagi je imela leto pozneje še razstavo Porm, leta 2018, ko jo je ista galerija izbrala za umetnico meseca, pa je v Kinu Šiška razstavila serijo slik z naslovom Zbogom, cipa. »Izraza cipa ne jemljem kot nekaj slabšalnega – nič ni narobe z odkrito seksualnostjo,« pravi. »In sprašujem se, zakaj se ljudje ne pogovarjajo pogosteje o seksu ali šalijo na račun svojih nelagodnih seksualnih trenutkov.«

Večinoma se giblje v družbi, kjer ljudje s spolnostjo, pogovori o njej in posledično tudi njenimi golimi podobami nimajo težav. Ravno zato – pravi Ajda Kocutar iz Dobre Vage, ki se je z umetnico pogovarjala ob razstavi Zbogom, cipa – skozi njena dela začutimo (samo) sprejemanje. »Tudi tam, kjer bi jih lahko videli kot izpostavljajoče in zato avtorico kot ranljivo, namesto tega v njenih najbolj razkrivajočih motivih začutimo udobje in mir. Petra Korent upodablja intimo v vsej njeni banalnosti in je v tem značilno neobremenjena. Risba ji to svobodo omogoča, v njej se ne podreja pričakovanjem, seksualnost in dinamiko partnerskega odnosa izraža na neposreden in nič kaj glamurozen način. Iskreno, duhovito in lepo,« še dodaja Ajda Kocutar.

Kljub vsemu pa umetnico včasih preseneti pogled od zunaj. Pred leti je iz A4 formatov sestavila večjo sliko in potrebovala je prostor, kjer bi jo razstavila in fotografirala. Odločila se je za fasado bloka v eni ljubljanskih sosesk; ob sliki je napisala sporočilo, da bo podoba tam le en dan, in prosila, naj bodo stanovalci razumevajoči, ker gre za umetniški projekt. Toda ko se je prihodnji dan vrnila, so na sliki manjkali intimni predeli. »Pa ne samo to, nekdo mi je napisal sporočilo: Kaj je narobe s tabo, tukaj živijo otroci!« Slika niti ni bila seksualno eksplicitna, na njej sta bili le dve goli ženski. V resnici smo torej še daleč od seksualno odprte družbe, zato potrebujemo umetnice in umetnike, ki nam pomagajo podirati tabuje.

Petri Korent zadnje čase najbolj ustrezajo risbe, ki jih na roke izriše z navadnim ali kemičnim svinčnikom, nato pa skenira in minimalno popravi v fotošopu. »Bi se pa, ker so moja dela večinoma črno-bela, rada začela spet več igrati z barvami, ampak ročno – z barvicami ali akrili.« Veseli se tudi prihodnjih razstav. Naslednja se morda obeta v metelkovski galeriji Alkatraz, kjer si služi kruh, kadar s skicirko v roki ni zabubljena v svojem malem raju.

Petra Korent:
Dobrodošla nazaj v raju
Kje: Galerija Nočna izložba Pešak, Ljubljana
Kdaj: do 8. aprila 2021