On in skupina

Janko Lorenci

26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kolumna

Za katastrofalen potek epidemije, ki se preliva v tretji val, je daleč najbolj kriv premier Janša. O njegovih zlorabah epidemije ne bomo izgubljali besed, omenimo samo vlogo pri nabavi cepiva.

On je odločil in je kriv, da nismo naročili slabega milijona odmerkov cepiva Pfizerja in Moderne. To pomeni, da se bo nekaj sto tisoč ljudi cepilo in se spravilo na varno stran epidemije tri, štiri mesece kasneje, kot bi se lahko, če bi ta milijon kupili. Tako bi zavarovali vse bolj ogrožene ljudi v Sloveniji, prihranili veliko življenj, omejitev normalnega življenja in ogromno denarja (po računih ekonomista Damijana kar okoli pol milijarde evrov). Skratka, premier je epidemijo samovoljno podaljšal in poglobil. Ali ga je pri opustitvi vodilo kratkovidno varčevanje, nevednost, mrzla brezbrižnost do človeških življenj, hotenje, da nekaj virusa ostaja med nami, ali kar kombinacija vsega tega, ne vemo. Toda vsak od naštetih motivov je nedopusten, po posledicah pa zločinski. Dejanja s tako hudimi posledicami ni pri nas zagrešil še nihče. Cesar še ni bil tako nag.

Janša tudi glede virusa odloča o vsem ključnem. Nekaj besede pri zdravstvenih vidikih epidemije pa imajo ali naj bi imeli tudi drugi, denimo zdravstveni minister, NIJZ, strokovna skupina in Jelko Kacin.

Svoje vloge so odigrali različno. Vodja NIJZ Krek, minister Gantar in Kacin so delali slabo. Prvi je očitno nesposoben za ta pomembni položaj, tako laže vodljiv in nastavljen prav zato. Tudi Gantar, povezan z zavarovalnicami, je bil medel minister brez avtoritete, sokriv je za množično umiranje v domovih za stare in nič ni naredil niti za utrditev javnega zdravstva, kar je prva naloga vsakega zdravstvenega ministra. Kacin je nastopal kot miniaturni Janša; kaplarsko, oholo, za vladne napake je krivil druge, ni gradil na zaupanju in scela so ljudje tudi zaradi njegovega nastopanja slabše upoštevali (samo)zaščitne ukrepe.

Še bolj klavrno je odpovedal kot nacionalni koordinator za cepljenje. Kaos vlada: ponekod so že cepljeni mladeniči, drugje še čakajo na odrešitev starčki, starejši od 80 let. Osnovna anomalija je odsotnost centralne evidence in pregleda nad položajem v celoti; brez tega preprosto ni mogoče v približno istem času cepiti enako ogrožene skupine na različnih koncih Slovenije. Kacin take evidence ni spravil skupaj in vprašanje je le, ali je tako nesposoben in len ali tega noče, ker vrhovnemu glavarju kaos in nepreglednost ustrezata.

Bistveno bolj zapleteno je razmerje med vlado (Janšo) in strokovno skupino. Epidemija je velikanski problem, zato je nujno njuno tesno sodelovanje. Zadnjo besedo – in največjo odgovornost – ima vlada, pač zato, ker mora še bolj kot skupina poleg zdravstvenih upoštevati tudi druge vidike krize (ekonomske, socialne …). Težava nastane, če je vlada v bistvu en sam človek, ki je izjemno problematičen in epidemijo zlorablja v politične, klientelistične, antidemokratične namene. To je osnovni problem strokovne skupine.

Donedavna jo je vodila Bojana Beović, infektologinja, imenovana tudi zaradi povezav s SDS, sposobna gospa, ki pa skupini ni dala teže in avtoritete, ki bi jo vlada hočeš nočeš upoštevala. Skupina je imela nekaj slabosti. Vsaj deloma je bila izbrana po političnem ključu, ni je vodil epidemiolog, v njej so prevladovali klinični zdravniki, drugih strok sploh ni bilo. Najbolj pa je škripalo na njeni relaciji z Janšo. Vlada vsakega mnenja skupine seveda ni dolžna vzeti za svoje. Toda če počne kaj hudo narobe, bi morala skupina pokazati zobe. Vendar ni ustrezno protestirala, ko je vlada – to so bili prelomni trenutki – z nekaterimi ukrepi odlašala, na primer z zaporo meje s Hrvaško lani poleti. Neprepričljivo je utemeljevala nekatere sporne vladne ukrepe (policijska ura, zapora gibanja med občinami itd.). Nekatere hude napake gredo tudi na njen račun: 20 tisoč oskrbovancev je zaprla v domove za stare – kletke, kjer je kar desetina umrla zaradi covida. Spregledala je okužbe z aerosolom, pomen prezračevanja in rabe kakovostnejših mask. In če je skupina vedela (in vedeti bi morala), da Janša ni naročil tistega slabega milijona odmerkov cepiva, bi morala pri priči zagnati preplah do neba.

Pod črto vsi ti zdravstveni sopotniki vlade niso storili dovolj, da bi preprečili ali ustavili njene slabe, neumne ali zlonamerne poteze. To, da so imeli katastrofalnega partnerja, jih opravičuje le deloma.

Krek in Kacin ostajata na položajih (kar je slabo), zdravstveni minister in vodja strokovne skupine pa sta nova. O njuni osebni integriteti ne dvomimo. Toda oba, Janez Poklukar in Mateja Logar, sta na trdi preizkušnji.

Najbrž pri sebi oba vesta, da Janša epidemijo »upravlja« katastrofalno in jo celo zlorablja. To še ne pomeni, da ne bi smela sprejeti funkcije. Na položaj sta prišla kot strokovnjaka, ne kot politična privrženca. Lahko sta prepričana in odločena, da bosta kaos, napake, zlorabe v zvezi z epidemijo odpravila. Ne moreta se, na primer, vtikati v podtaknjence v epidemioloških zakonskih svežnjih, morata pa delati vse, kar je glede zdravstvenih vidikov epidemije optimalno za prebivalstvo. In če se bo pokazalo, da je nekaj, kar hoče vlada v škodo ljudi, morata povzdigniti glas – magari zagroziti z odstopom. Sta osebi, ki ju niti Janša ne more kar tako odstaviti.

Tako držo zahtevajo od njiju Hipokratova prisega, osebna poštenost, pričakovanja javnosti. Ta čas nastaja vtis, da neoprostljivo Janševo opustitev pri naročanju cepiva minimizirata, povešata oči. Prav, skupaj z njima lahko rečemo, da se je to zgodilo pred njima. A odslej je odgovornost za dogajanje njuna. Če si avtoritete v razmerju do premiera – s tem pa avtoritete v javnosti – ne bosta pridobila na začetku, si je ne bosta nikoli. In potem bosta sokriva.