The Mauritanian

Tortura.

Tale film o 11. septembru 2001, Guantanamu in mučenju nedolžnih je sicer pozen, že kar prepozen, toda teme se loteva s takšno polemično vnemo, takšno intenzivnostjo in takšnim angažmajem, kot bi bil posnet leta 2002 ali 2003, na vsak način pa v Bushevem prvem mandatu. Mohamedouja Oulda Slahija (Tahir Rahim), mavretanskega študenta, kmalu po 11. septembru primejo in »na črno« prepeljejo v Guantanamo, kafkovski izvensodni vzporedni svet, kjer doživi svoj Zero Dark Thirty, saj ga strahovito mučijo, trpinčijo in ponižujejo (na njem preizkusijo vse Rumsfeldove »enhanced interrogation techniques«), grozi pa mu celo smrtna kazen.

Nancy Hollander (Jodie Foster), aktivistična odvetnica, ki po nekaj letih pro bono prevzame njegov primer, v grozi ugotovi, da Slahi ni ne pošast ne fanatik (in definitivno ne Hannibal Lecter), temveč dobrodušen, povsem skuliran tip, iz katerega so skušali izvleči fikcije. Še celo tožilcu (Benedict Cumberbatch), ki ga hoče na vsak način pokopati, se zazdi, da brcajo v temo. Vsako priznanje, ki je izsiljeno pod takšno količino torture, je fiktivno. Spoznanje, kako zelo moraš mučiti človeka, da ugotoviš, da je res nedolžen in da ničesar ne skriva (in kako nečloveške tehnike mučenja moraš uporabljati, da bi spoznal Drugega!), je tako srhljivo in absurdno kot spoznanje, da je Slahi sodeloval z Al Kaido, toda v času, ko je z njo sodelovala tudi Amerika. (FandangoNOW, iTunes, Vudu, Google Play, YouTube)