Bernard Nežmah

 |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

Mateja Ratej (ur.): Osebnosti slovenskega novinarstva

ZRC SAZU, Ljubljana, 2021, 24 € 

Petnajst biografij, bolj esejističnih kot leksikonskih, med njimi tudi: Z. Kvedrove, E. Dolinarjeve, D. Benka, J. Gustinčiča in I. Štandekerja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

Petnajst biografij, bolj esejističnih kot leksikonskih, med njimi tudi: Z. Kvedrove, E. Dolinarjeve, D. Benka, J. Gustinčiča in I. Štandekerja.

Po naslovu bi pričakovali obsežen leksikon z več kot sto gesli; težko si je zamisliti, da bi med osebnosti slovenskega slikarstva prišteli le dober ducat umetnikov. Toda tudi ožji izbor ima prednosti, kot je denimo bolj poglobljena predstavitev življenja in dela posameznikov. Najmočnejša plat knjige je bogata predstavitev novinark in publicistk od revije Slovenka pa do Naše žene, najbolj bizaren pa kriterij izbiranja, ki zajema le med umrlimi. Med junaki pa ni najti imen, kot so D. Slivnik (ustanovitelj Maga in Jutranjika), M. Sattler (ki je ND pripeljal prek 200 tisoč izvodov), V. Vodnik, ustanovitelj prvega slovenskega časopisa, J. Bleiweis, oče legendarnih Novic, in J. Jurčič, urednik Slovenskega naroda, ki je prakticiral svobodo tiska z največjim številom zaplemb. Knjiga preprosto izpusti akterje prvega stoletja osebnosti. Kako pa prikaže pol stoletja partijske diktature? Lahko še sprejmemo, da o teh, ki so jih zaprli in potem izločili iz časopisja, ne bo pisala, saj nimajo večjega opusa (D. Jančar, V. Blažič).

Pri A. Vode beremo, kako je bila zaradi pisanja pred drugo vojno često na sodišču, nič pa o tem, da po vojni sploh ni smela objavljati. O R. Jurčecu, ki je bil glavni urednik Slovenca, po 1945 pa v emigraciji dejaven časnikar, ni najti niti besede. Enako velja za F. Vatovca (urednika Jutra, Slovenca in Slovenskega naroda), ki je bil celo aktivist OF, pa je po osvoboditvi lahko urejal brošuro Ljubljanskega festivala. Knjiga je izpustila usode vseh, ki so bili v partijskih časih izločeni iz novinarstva. V njej je posebej omenjen sodnik V. Travner, ki je bil ustanovitelj in avtor Totega lista (1938–40), ne pa J. Alešovec, ki je ustanovil in vodil satirični list Brencelj, bil enfant terrible žurnalizma druge polovice 19. stoletja in za katerim je ostala vrsta knjig, karikatur in biografij. Nabor zgolj 15 osebnosti je vnaprejšnji fiasko.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.