SBO: TRANS

+ + +

Za uvod nekaj posploševanja: če v domačem prostoru primerjamo premike na področju novih popularnoglasbenih praks zadnjega desetletja – grobo rečeno na področju zastarelih togih okvirjev kitarskih muzik, klubskih izrazov in takozvane urbane glasbe r & b-ja in (t)rapa –, je nesporna ugotovitev, da po številu izvajalcev, izdelkov, malih plošč, albumov, predvsem pa videospotov količinsko, po obsegu in rasti dejavnosti nedvomno prednjači slednja. Renesansa in hiperprodukcija slovenskega videospota v postvideostopničnem obdobju poteka predvsem tu. In spet grobo rečeno se je v tem umetno začrtanem miljeju leta 2017 pojavil pankrt Smrt boga in otrok. Spletni trol, odrski kričač. Šoker, cepilec in vznemirjevalec zainteresirane javnosti. Kolektiv se je pojavil z deljeno ploščo Trake ljubezni in z videospotom za komad Tipi so pičke, ki je delil slovensko javnost vsaj toliko kot večni virus zgodovinskega revizionizma. A status skupine neresnežev, improvizatorjev, umetniških odpadnikov in ljubljanskih afteraških pohajkovalcev se je hitro začel krhati. Ustvarjanja so se lotevali vse bolj resno, dosledno in obrtniško spretno.

Vrhunec tega zasuka je album TRANS, ki ni zbirka trapovskih bangerjev ali njihovih mehkobno melodičnih odvodov. Precej daleč od tega je plošča zgrajena dokaj songovsko, z dodelanimi aranžmaji, tekočimi prehodi, harmoničnimi nadgradnjami in spremembami ter slogovnimi zasuki med deli posameznih posnetkov. Zvočno nasičenost in žanrsko razmetanost (t) rapa, r & b-ja, klubskega breakbeata, elementov dance popa ... kroti čvrst produkcijski prijem. Pestra zvočnost je namenjena poudarjanju prepletanja referenc v besedilih, a nikoli ne zavije proti drugim kombinatorcem plesnih klišejev in sodobnih žanrskih trendov, proti vulgarnosti in humorju kakšnih Krankšvester.

TRANS ni zgodba o slovenski tranziciji ali refleksija te, je pa kolaž in rapovska igra njenih otrok, igra tranzicijskih simbolov in referenc. SBO se zezajo iz Laibacha, jemljejo koščke besedil skupin Otroci socializma in Big Foot Mama. Semplajo Buldožerje. V komadu Venija »namedroppajo« Braneta Kastelica, Stojana Auerja in Baričevića. Uspe jim precej predrugačena priredba nedotakljivega kulta Ni Upanja, Ni Strahu zasedbe Borghesia. Izjemno učinkovit videospot za komad Ljubljana je Berlin meša vizualne motive iz dediščine klasičnih slovenskih (in ljubljanskih) videospotov. In najbolj navdušujoče – na enem od posnetkov gostuje Anja Rupel. A TRANS ni prispevek k zbujanju nostalgije po slovenskosti. Je pripovedovanje osebnoizpovednih zgodb, ki občasno obtičijo na mestu s suhoparnim opisovanjem, je skupek internih pripetljajev, abstraktnih metafor in pop referenc ... Je na trenutke pop podzemlja in nikoli podzemlje popa z občasno nerodno lirično dostavo.