16. 4. 2021 | Mladina 15 | Uvodnik
Past
Čeprav se zdi, da se še vedno išče pravi »non paper« o slovenskem pogledu na prihodnost Bosne in Hercegovine, ki naj bi ga premier Janša dostavil predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in naj bi domnevno vključeval tudi idejo o ponovni delitvi te države, je dejansko že vse razkrito in jasno: kot je priznal tudi zunanji minister Anže Logar, je nastala aliansa med Zagrebom, Beogradom in Ljubljano glede Bosne in Hercegovine, voditelji teh treh držav se očitno pogovarjajo o njeni prihodnosti, to pa počnejo brez predstavnikov Bosne in Hercegovine. A to je le mala slika širšega dogajanja.
Interes Beograda in Zagreba je jasen. Hrvaška in Srbija poskušata na območju Bosne in Hercegovine uveljavljati svoje nacionalne in na dolgi rok morda celo ozemeljske težnje, zaradi katerih je enkrat na tem območju že prišlo do vojne. Hrvati poskušajo od zunaj spremeniti volilni sistem. Srbi poskušajo uveljaviti ozemeljsko razdelitev in si tako ali drugače upravno približati Republiko Srbsko. Srbski predsednik Aleksandar Vučić in srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik tega ne skrivata. Tudi hrvaška stran ne skriva, da hoče spremembe volilne zakonodaje v BiH in večji vpliv. Za zdaj.
A pomembnejša je večja slika. Zaradi ozemeljskih in drugih interesov na Balkanu so se pobudi pridružili tudi Bolgarija, Ciper in Grčija (pravoslavne države). In predvsem Madžarska. Kaj torej v tej zgodbi dela Ljubljana? Kaj imata s temi težnjami Janša in predsednik Borut Pahor? Pahor točno ve, kaj je vprašal člane bosanskega predsedstva in zakaj. To ni bilo vprašanje, ampak sporočilo, celo grožnja. In tako so Pahorja v Sarajevu tudi razumeli.
A zakaj to počnejo? Gre za petelinjenje? Je Ljubljana zgolj kurir interesov naštetih držav?
Zadeve so resnejše. In ne dajmo se zapeljati misli, da gre zgolj za neko podrejenost Ljubljane Zagrebu in Beogradu ali za delanje uslug političnim prijateljem, torej Orbánu. Zadaj je namreč jasen načrt: gre za način vzpostavljanja iliberalne evropske alianse na zemljevid Evrope. Orbánov krog držav s temi ne-dokumenti in ustvarjanjem grožnje nestabilnosti na Balkanu dejansko pripravlja Evropi danajsko darilo oziroma kuje svojo prihodnjo moč. Podoben koncept zvijanja rok Evropi je na primer ubral turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Tako kot Erdogan Sirijo in njene begunce izrablja za svojo grožnjo Evropi, tako želi Orbánov krog ustvariti potencialno destabilizacijo Bosne in Hercegovine za krepitev svoje politične moči v Evropi.
Za temi državami s tiho podporo, morda pa je tam nastal tudi celoten načrt, verjetno stoji Moskva oziroma Putin. To je aliansa interesov, ne politične ljubezni. Lahkotno bi rekli, da Putin to počne zaradi geostrateških interesov na Balkanu oziroma kot izraz prijateljske pomoči Srbiji. A ne gre za to: tudi Putin si želi imeti moč, da bi tako kot Erdogan lahko pritiskal in destabiliziral Evropo. Z Evropo ima slabe odnose, potrebuje vzvod pritika. Prek omenjene alianse to moč dobiva.
Številni politični analitiki v Ljubljani danes ugotavljajo, da je Evropa že spoznala, kako nevaren politik je Janša in kako daleč je od demokratičnih načel, na katerih je utemeljena Evropska unija. Morda res. A v sami uniji in tudi v evropskih državah Janše niti ne jemljejo tako resno: nikogar zares ne skrbi slovensko predsedovanje, prepričanje, da se da z Janšo vse dogovoriti, da je obvladljiv, je zelo trdo vsajeno. Kako radi evropski politiki ponavljajo to napako!
A Janša ni več osamljeni politik iz male Slovenije, ampak je del večje igre. V njej ni glavni igralec, a zaradi političnih dolgov, ki jih ima do Orbána, bo zelo verjetno tisti, prek katerega se bo odvila v prihodnjih mesecih igra, ki se za Evropo lahko zelo trpko konča. Non paper to že dokazuje. Iliberalne države, začenši z Orbánovo Madžarsko, bodo v naslednjih mesecih poskušale pokazati svojo moč Evropi. Ne bi je rade uničile. Želijo pa jo držati v šahu in imeti od tega koristi ter mir pri razgradnji demokracije v svojih državah. Želijo moč. A ne samo to.
Mir pred problemi in takšnimi tipi Evropa običajno plačuje z denarjem. Vedno ravna tako, nazadnje lani poleti. Angela Merkel, takrat kot voditeljica predsedujoče države, je te države licemersko pomirila z dodatnim denarjem. Namesto da bi jih v uniji pokorili, ker sredi Evrope ustvarjajo avtokracije, so jih dejansko nagradili in si kupili mir. Že takrat smo izgubili veliko upanja v Evropo. Ker to je točno tisto, kar Orbán in ostali (vključno z Janšo) tudi hočejo. Orbán svojemu krogu to ves čas sporoča in govori. In res je, njegov celotni koncept, s katerim si je ustvaril oblasti, temelji na evropskem denarju. Orbán in njegov krog sta leto kasneje še močnejša.
Evropa v takšnih situacijah vedno raje gleda stran, tako kot je gledala stran v času Miloševića, in si kupuje mir. Še huje, vedno znova se zanaša prav na te tipe, da se bo z njimi že nekako dogovorila.
Kaj pa so mislili v Bruslju, ko so Orbánu vedno znova pogledali skozi prste? Da se bo z leti spremenil? Ne, ustvaril si je cel krog isto mislečih držav. In Bosna in Hercegovina je past te iliberalne alianse za Evropsko unijo. S to nevarno pastjo jo želijo držati v šahu. Za Bosno in Hercegovino jim je popolnoma vseeno. Je le žrtev njihove igre.
Evropska unija in voditelji evropskih držav v tem trenutku žal res podcenjujejo to dogajanje. Morda jih ustvarjanje nestabilnosti na Balkanu strezni. A doslej so se še vedno narobe odzvali. Zaradi prepričanja vase, tudi nevednosti, vzvišenosti. To past pa bi morali prepoznati.
Naj se spomnijo, kaj je naredil Erdogan predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen ob obisku pretekli teden. To ji je naredil zato, ker lahko. Naslednjič se ji takšna demonstracija moči lahko zgodi v Evropi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.