Doša: iru: tok misli

+ + +

Doša je tako rekoč od resnejših začetkov domačega organiziranega raperskega početja stalnica-ponikalnica tovrstnih formacij. Pojavlja se že več kot dve desetletji, sporadično. Je daleč od naše »prve generacije« rimopljuvačev, a takrat izjemno jezni mulec se je prvič pojavil na nosilcu zvoka že leta 2000 kot polovica naveze Da II Deuce s komadom Dost Vas Mam!, enim vrhuncev kompilacije 5’00“ Of Fame Za Narodov Blagor. Sledil je podtalni hit Fuknte sredince v zrak, ki do danes ostaja eden glavnih rušilcev iz zgodovine slovenskega rapa. Bil je član kolektiva Sami norci. Leta 2010 je izšla kar dvojna samostojna plata Memento Mori s še enim uličarskim presežkom Iz ulc Ljubljane. Nadaljevanje smo čakali kar deset let, in ko je prišlo, je prišlo nenapovedano.

iru: tok misli je plošča presenečenja, ki je izšla ob zadnjem Doševem koncertu v Kinu Šiška. Pa vendar so priprave potekale – album so potihoma napovedovali trije videospoti, ki so v zadnjih mesecih udarili po spletu. Zadnja dva, Odprto pismo predsedniku RS in Razglednice, sta »ljudski« analizi domačih razmer, s katerima Doša trenutno družbenopolitično klimo razloži sleherniku. Najprej v obliki pisma predsedniku, potem razglednice vladi. Doša je stara šola in si rad dopisuje. Besedili obeh sta enovita in neposredna poziva, ki v preprostem jeziku – ta sega široko, od pretežnih banalnosti do lepo izčiščenih enovrstičnic – in s konkretnimi imeni nagovarjata vladajočo garnituro, »odločevalce«.

A album ni le družbeni komentar. Doša že dolgo ni več jezni mladinec, ampak je zaskrbljen, samokritičen, ne ravno optimističen, samozavestno odrasel. Veliko prostora nameni samorefleksiji, podlage pa zastavi izrazito melodično in songovsko. Ogromno je odigranih pasusov, največkrat kitare Tadeja Koširja. Prav čezmerno doziranje njegovih solaž na koncu posnetkov deluje precej zastarelo in odvečno. Toda iru: tok misli ne spomni le na zlata poprockovska leta vihtenja kitar, z večplastnimi, nasičenimi, bogato aranžiranimi in izdelanimi odpetimi refreni spomni tudi na klasično šolo r & b-ja. V tem smislu je Doša premalo ziheraški: čeprav je mojster neposrednega, temačnega rapa jeznih refrenov, se le redko odloči za tovrstne prakse in prijeme, zgolj na dveh ali treh posnetkih.

iru: tok misli je plata, na kateri se ljubljanski veteran ponovno izkaže za enega najpronicljivejših domačih emsijev in enega najbolj veščih domačih producentov. Je tudi plata s preveč melodično nasičenimi refreni, s preveč kitarskimi solažami, s preveč ... posnetki. Glede na novejše dolgometražne standarde je preprosto predolga. Na njej je dovolj lucidnih punchev, dovolj nastavkov, dovolj prepričljivih trenutkov, a tok misli (in baročnost refrenov) je nekje treba zajeziti.