Reševanje zbirke

Ker je Zdravilišče Rogaška v stečaju, se je na javni dražbi znašla grafična zbirka Kurta Müllerja – njena izklicna cena je 3.470.000 evrov. Gre za dragoceno zbirko približno 40 tisoč grafičnih listov iz 16. do 19. stoletja, ki obsega najrazličnejše tematske sklope: od lova, ptičev, metuljev, steklarske obrti, jugoslovanskih vedut, biblijskih prizorov do mode, športa in kulinarike. Posebej so izstopali izvirni ali faksimilni odtisi mojstrov, kot so Dürer, Holbein, Daumier, in Valvazorjevi bakrorezi.

Zdravilišče je z namenom razstavljanja teh grafik ustanovilo Muzej grafične umetnosti. Toda ta se je po nekaj letih zaprl in takrat so se za zbirko, četudi leta 1995 razglašeno za lokalni kulturni spomenik, začeli slabi časi. Lastnik zdravilišča gradiva ni ustrezno popisal, skladiščil in zaščitil pred staranjem. Delno je skrb zanj poskušala prevzeti občina Rogaška Slatina tako, da je zagotovila prostor za shranjevanje grafik, tiste, ki prikazujejo zgodovino in arhitekturo Rogaške, pa leta 2012 razstavila v Aninem dvoru, kjer so na ogled še danes. Toda grafike bi se morale na razstavi izmenjevati, da bi imeli obiskovalci dostop do celotne zbirke.

Z dražbo zbirki zdaj grozi, da se bo razdrobila. Socialni demokrati v Rogaški Slatini so zato pripravili poziv za zavarovanje zbirke. Želijo, da se popiše, razglasi za nacionalno bogastvo in zavaruje pred iznosom iz občine; da zanjo poskrbi strokovno osebje, denimo iz Pokrajinskega ali Narodnega muzeja. »Lahko bi postala ena izmed glavnih turističnih znamenitosti Rogaške Slatine. Z zaščito teh grafik želimo pokazati, da imamo odnos do kulturne dediščine,« pravi svetnica Vesna Zagoda Peperko.

Pred leti se je namigovalo, da naj bi bili med cenitvami najdragocenejši grafični listi odtujeni in da je prvotna natančna ureditev grafik porušena. Ne Vesna Zagoda Peperko ne Erna Ferjančič Fric, kustosinja v nekdanjem Muzeju grafičnih umetnosti, za to nimata dokazov, vendar Ferjančičeva priznava, da so »nekateri ljudje, tudi zelo vplivna imena iz sveta umetnosti, z zbirko zelo grdo ravnali«. O konkretnih imenih ne želi govoriti. Vendar sta prav domnevna osiromašenost in neurejenost razlog, da ministrstvo za kulturo, čeprav se je v preteklosti omenjalo kot eden izmed akterjev, ki bi morali poskrbeti za zbirko, zavrača odkup. Zbirko naj bi si bilo prizadevalo urediti, vendar grafični listi vse od prve donacije niso bili primerno evidentirani in kategorizirani. »Po poročilu iz leta 2015 o stanju in pomenu grafične zbirke je ministrstvo odstopilo od interesa za morebitni odkup. Nakup zbirke bi bil mogoč ob popolni dokumentaciji v skladu z mednarodno sprejetimi standardi.« Na ministrstvu še pravijo, da je zbirka kljub statusu lokalnega kulturnega spomenika pred propadom, pred katerim jo lahko reši le dolgotrajno raziskovalno delo. O tem, da bi sami prispevali delež sredstev za popis, kar je tudi predlog socialnih demokratov, za zdaj niso govorili.