Kulturniki z vklenjenimi rokami

Na proslavi v predsedniški palači ob dnevu upora proti okupatorju si je na suknjič pripel rdečo zvezdo, na slovesnosti ob 1. maju pa je klavir igral z rokami, vklenjenimi v lisice. Za simbolnimi dejanji stoji glasbenik Sašo Gačnik - Svarogov.

»S Kristino Oberžan sva prejela predsednikovo povabilo, da nastopiva na slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju in na slovesnosti ob prazniku dela, posvečenem vsem delavcem in njihovim pravicam. Ker iz dna duše spoštujem naše babice in dedke, ki so kot mladi pogumni fantje in dekleta odšli v gozd ter se organizirali proti tiraniji okupatorja, ki si je tiste dni lastil našo domovino, nisem niti malo odlašal s potrditvijo prisotnosti. Kot simbol uporništva proti fašizmu in tiraniji, hkrati pa izraz spoštovanja do Osvobodilne fronte sem na suknjič pripel rdečo zvezdo. S tem sem želel spodbuditi predsednika države, da javno in ostro obsodi nečastna dejanja, ki jih uporabljajo vodilni pri nas, s tem pa uničujejo državo in odnose med državljani,« razlaga Gačnik.

Nekaj dni pozneje je imel za politike na proslavi ob 1. maju drugačno sporočilo. Že dlje se kopiči nezadovoljstvo z odnosom države do domače kulture v času krize. Epidemija ga je prizadela tudi osebno, kajti s partnerko sta zaposlena v družinskem podjetju, ki se ukvarja z organizacijo prireditev. Za pomoč države sta zaprosila šele v drugi polovici leta, saj nista računala, da bo epidemija trajala tako dolgo. »Nikoli prej država ni plačevala mojih prispevkov, niti nisem nikoli prosil za državno pomoč – ravno nasprotno, s poštenim delom sem financiral državo,« pravi glasbenik. Prišel je do sklepa, da bi bilo izdajalsko, če bi v razmerah, v kakršnih so kulturniki »drugorazredni državljani« že več kot leto, le stopil na oder in se s sklonjeno glavo smehljal predsedniku ter drugim gostom. »Dobil sem zamisel, kako na prefinjen in hkrati udaren način opozoriti na vse, ki smo že več kot leto potisnjeni na zadnje mesto. Zdi se mi, da je plemenito sporočilo besedila “Med iskrenimi ljudmi” z vklenjenimi rokami na črno-belih tipkah doseglo namen, pri tem pa bilo posredovano na nežaljiv način.« Gačniku se zdi nedopustno, da vlada z državljani ravna kot svinja z mehom. »Očitno nekaterim ni jasno, da brez kulture ni naroda, ali pa je njihov dolgoročni cilj iztrebiti domačo kulturo.« Brez odgovornosti pri vsem tem ni niti predsednik Pahor. »Sicer sam po sebi nima resne operativne funkcije, a kot predstavnik ljudstva bi moral uporabiti avtoriteto in še odločneje nastopiti proti uničevalnim ukrepom,« je odločen Gačnik.

V uradu predsednika republike pravijo, da je predsednik Pahor vedno pripravljen prisluhniti kulturnikom. Nanj so se že obračali filmarji in glasbeniki in obakrat jim je ponudil pogovor – a žal ta ne bo rešil njihovih poglabljajočih se stisk.