Kam vodi neznanje?

»Principi so kot trdnjava. Z njimi se ubraniš pred vsemi nevihtami,« pravi Claude, starejša ženska, živeča v manjšem francoskem kraju, poročena, z odraslo hčerko in dvema vnukoma. Claude, lik v drami Véronique Olmi Škorpijon – v slovenski uprizoritvi SNG Drama Ljubljana v režiji Nine Šorak jo je srhljivo živo upodobila dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček –, natančno ve, kakšni so njeni življenjski principi. Trdo delo, dobra kuha, zlikan prt, družina, zbrana za jedilno mizo. Neznanim ljudem se vrata ne odpirajo. Zakon je svet, otroci so najpomembnejši v življenju. Posebej fantje, ki so trdni, nanje se lahko zaneseš, dekleta pa so bolj nestanovitna in lažje zbezljajo.

Nekega dne Claude in njen mož Paul (Bojan Emeršič) na obisk povabita hčer Hélène (Iva Babić), za katero ju rahlo skrbi, saj bi bila, če je ne bi v mladih letih omožila s starejšim, a premožnim zobozdravnikom, verjetno propadla umetnica. Toda družinsko »idilo« prekine temnopolti delavec Jules z gradbišča pred sosednjo hišo, ki se je poškodoval in išče pomoč.

Njegov obisk razkrije, da Claude in Paul nimata težav le z nestrpnostjo do vseh, ki se ne vklapljajo v njuno sliko idealne družine, temveč tudi do Drugega: pripadnikov drugih ras, ver, narodnosti. Do Julesa sta tako pokroviteljska in stereotipna, da se gledalec ne more znebiti občutka »second-hand-embarassmenta«. Obiskovalec še poglobi vrzel med zakoncema in njuno hčerko, kajti boemska Hélène, »slaba mati«, je v marsičem tisti Drugi, po katerem je treba zlivati gnojnico, da takšna po naključju ne bi postala tudi onadva.

Boleči vrhunec predstave je Claudin monolog, v katerem Julesa ozmerja z najbolj nizkotnimi psovkami, kar si jih je mogoče zamisliti – a take psovke iz dneva v dan beremo v komentarjih na slovenskih spletnih portalih, iz njih je bil monolog namreč tudi sestavljen.

Kaj je tisto, kar generira takšno sovraštvo in nestrpnost? »Strah je človekov primarni nagon, ki je lahko po eni strani koristen, saj varuje pred nesrečo. Po drugi strani pa je v njem ravno toliko potrebe po uničenju z namenom zaščite, da za družbo in posameznika deluje kontraproduktivno. Generirata ga predvsem neznanje in intelektualna lenoba, ki sta se z namenom plasiranja politične ideologije razpasla tudi na strani političnih odločevalcev,« meni Saša Tabaković, ki v predstavi igra Julesa. »Bolj ko se politični vrh odloča nesramno komunicirati z javnostjo, bolj se princip preprostosti v javnosti uveljavlja kot osnovni mentalni leitmotiv. Gre za vtis in politično taktiko, ki želi polpismenim dajati občutek, da nekomu pripadajo. In krog je sklenjen.«

Predstava Škorpijon je, četudi je besedilo zanjo nastalo že v devetdesetih, grozljiva slika zaplankane, ksenofobne družbe, v kakršno se Evropa pod populističnimi voditelji vse bolj razvija, in še toliko bolj neprijetno jo je bilo gledati v skoraj prazni dvorani Male drame. Ekipa SNG Drama Ljubljana se je namreč še pred smernicami, ki že dober teden dovoljujejo polovično zasedenost gledaliških dvoran za prebolevnike, cepljene in testirane, odločila po polletnem zaprtju gledališče končno odpreti za premiero Škorpijona, a predstavo so si lahko ogledali le trije gledalci. Samo toliko jih je v dvorani lahko sedelo v skladu s prejšnjimi omejitvami.

To se jim finančno seveda ni izplačalo, tudi štirim igralcem ni bilo najlažje nastopati pred le tremi gledalci. Toda šlo je za simbolno dejanje, opozorilo, kakšno škodo so ukrepi zadnjega leta naredili kulturnim ustanovam. Še zlasti to velja za gledališča. Že med lanskima spomladanskim in jesenskim zaprtjem so se morala najstrože držati ukrepov, v postopnem odpiranju po jesensko-zimskem zaprtju pa so prišla na vrsto skoraj zadnja in s povsem nečloveškimi ukrepi. Zdaj pa se bo obisk pogojeval s testiranjem ali cepljenjem – četudi se ljudje brez potrdil že mesece gnetejo na avtobusih ali v nakupovalnih središčih. Potrdil pa ne potrebujejo niti za udeležbo pri verskih obredih, saj naj bi bila to njihova ustavna pravica.

»Nič v tem času ni naključje. Politika se je odločila, da bo izkoristila priložnost pandemije in pokazala, kako razume družbeni ustroj in svobodo,« je prepričan Saša Tabaković. »Čeprav nisem zanikovalec pandemije in sem se cepil, se mi zdijo poteze, ki jih je politika vlekla, neprimerne in škodljive. Verjamem, da bi odtegovanje finančnih sredstev medijem, kulturi, umetnosti doživeli v vsakem primeru. Dejstvo je, da je sedanja vladajoča politika presegla okvire konservativnosti in prešla v radikalizem, ki tepta vse, kar ni v skladu z njeno agendo. To je našla predvsem v discipliniranju ljudi, sedaj pa se trudi še, da bi ti postali čim bolj zadolženi in revni. Če bo nadaljevala s takšno hitrostjo, ji bo, kar se tiče duhovne dimenzije, iz katere črpa, tudi cerkev kmalu postala pretesna.«

Gledališka predstava:
Véronique Olmi: Škorpijon
Režija: Nina Šorak
Kje: SNG Drama Ljubljana, Ljubljana
Ponovitve: od 18. do 22. maja in 25. maja 2021