Nekateri nagrajeni, drugi kaznovani

»Ideologija LGBT je postala agresivna v večini evropskih držav in želi izpodriniti našo primarno celico družino ter naše vrednote,« je oktobra 2019 v intervjuju za tednik Demokracija razmišljala Ana Zagožen. Ni naključje, da je tako homofobno izjavo delila ravno s propagandnim glasilom stranke SDS. Tudi sama je namreč članica te stranke. Zastopa jo v ljubljanskem mestnem svetu. Tudi tam je že govorila o »ideologiji LGBT«.

Ana Zagožen je sicer hči Marije Zagožen in pokojnega Jožeta Zagožna, ki je bil med drugim poslanec SDS, minister v Bajukovi vladi in direktor Holdinga slovenskih elektrarn, pa tudi soobtoženi v zadevi Patria, kjer naj bi bil vezni člen s takratnim (in sedanjim) predsednikom vlade Janezom Janšo, a se je primer vlekel tako dolgo, da je na koncu zastaral. Ana Zagožen torej v SDS ni kar nekdo, čeprav bi bilo danes, ko ta največja vladna stranka bije srdit kulturni boj in si želi podrediti vse vzvode odločanja, že to dovolj; je otrok vplivnih članov SDS in zanje so vedno znali poskrbeti. Njen brat se je pred leti denimo zaposlil v družbi Plinovodi, tako kot hčerka predsednika SDS Janeza Janše in sin podpredsednika državnega zbora Jožeta Tanka iz SDS. Ana Zagožen pa je prejšnji teden postala članica sveta Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, kateremu se je nedavno iztekel mandat. S tem bo dobila vpogled v poslovanje državnega gledališča in vpliv na vse njegove prihodnje načrte.

Tudi v dosedanjem Draminem svetu sta bila vsaj dva člana s politično zgodovino. Vendar sta bila France Arhar in Metka Tekavčič hkrati tudi ekonomista. Drži, da je bil politično aktiven tudi novi predstavnik zaposlenih v svetu Drame, bil je celo poslanec SMC. Vendar je igralec Saša Tabaković že leta nepogrešljiv član Draminega igralskega ansambla. Za Ano Zagožen pa se zdi, da jo je v svet pripeljala izključno njena strankarska izkaznica. Nedavno je končala bolonjski magisterij iz sociologije, za kar ji je na Twitterju javno čestital Aleš Ernecl, ustanovitelj Nacionalne tiskovne agencije, nekakšnega poskusa provladne alternative Slovenski tiskovni agenciji. Z Erneclovim portalom namreč sodeluje tudi sama. Občasno objavlja tudi v Demokraciji.

Poleg Zagožnove je vlada v svet Drame imenovala še Heleno Marijo Zupan, pravnico Ingrid Kovšca Pušenjak in novega/ starega člana Bojana Kuharja, pomočnika direktorice Narodne galerije. Hkrati pa je na en mah posegla v še dva sveta kulturnih institucij: imenovala je novi svet Slovenskega filmskega centra (SFC), saj je staremu potekel mandat, predčasno pa je zamenjala tudi tri svoje predstavnike v svetu Muzeja oblikovanja in arhitekture (MAO).

Menjava slednjih je posebej zanimiva zato, ker so imeli dosedanji vladni predstavniki Nika Drakulić, Branko Ribič in Barbara Rovere pred seboj še poldrugo leto mandata. Črno piko pri vladi so verjetno dobili, ker je svet MAO lani soglasno predlagal podaljšanje mandata dotedanjemu direktorju muzeja Matevžu Čeliku Vidmarju – bil je pač daleč najboljši kandidat. Vendar se je minister Vasko Simoniti že prej odločil, da mora oditi, in za direktorja imenoval kustosa Boga Zupančiča. Kmalu se je izkazalo, da ta položaju ni kos, brez soglasja sveta je objavil celo javni razpis za redno zaposlitev pomočnika direktorja, ki bi namesto njega prevzel poslovanje muzeja. A razpis je padel, saj mu svet soglasja nikoli ni izdal, s tem bi kršili predpise in proračunske omejitve. Pomočnika – gre za Nejca Avblja, ki je najbolj poznan kot violinist – je na koncu angažiral honorarno. Vladni predstavniki v svetu pa so morali s položaja. Nasledili so jih trije arhitekti, Aleš Prijon (državni sekretar pri ministrih Lebnu in Zajcu iz SMC), Nande Korpnik in Mateja Panter.

Ne bi presenetilo, če bi se propagandna mašinerija SDS že kmalu podrobneje posvetila igralcem Drame, ki si drznejo biti javno kritični.

Brez zapletov ni šlo niti pri imenovanju novega sveta SFC. Vlada je namreč potrdila le šest od osmih predlaganih novih članov. Torej ravno dovolj, da je svet vseeno sklepčen, a v njem ni zanjo najbolj motečih članov. Soglasje je odrekla predstavniku rektorske konference Miranu Zupaniču, ki vodi katedro za filmsko režijo na AGRFT in naj bi jih zmotil s svojo kritično držo, in eni od dveh predstavnikov neodvisnih producentov Špeli Levičnik Oblak, znanemu imenu v svetu oglaševanja, pa tudi scenaristki nekaj filmov, denimo otroške uspešnice Gajin svet. O njenem grehu lahko le ugibamo – je to dolgoletno vodenje agencije Luna/TBWA, ki je med drugim ustvarjala tudi oglase za LDS?

Po drugi strani je vlada – poleg Janeza Pirca (predlog RTV Slovenija), Petra Kepa (predlog Viba filma), Blaža Ranta (predlog neodvisnih producentskih združenj) ter predstavnikov filmskih in avdiovizualnih delavcev Sebastiana Cavazze in Simona Tanška – brez težav potrdila imenovanje Boruta Bajžlja, ki ga je SDS januarja predlagala že v programski svet RTV Slovenija, sicer pa je zaposlen kot vodja kadrovske in pravne službe pri ministru Simonitiju. Skozi njegove roke gredo torej vsa imenovanja v kulturi. Bržkone tudi imeni naslednikov obeh nesojenih svetnikov SFC.