Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film

French Exit

Azazel Jacobs, 2020

za

Najvišja raven umiranja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film

za

Najvišja raven umiranja.

»Moj načrt je bil, da umrem, preden mi zmanjka denarja,« dahne Frances Price (Michelle Pfeiffer), kot da bi planila iz Leonejevih vesternov, v katerih je smrti vedno preveč, dolarjev pa premalo. Frances, vzvišena, afektirana, egomanična, patetična, elegantna primadona manhattanske aristokracije, preživi denar – no, skoraj. Še malo, pa ji ga bo zmanjkalo. In manj ko je denarja, manj je ljubezni. Pred leti se je bogato poročila (imela je svojo ceno), po moževi smrti pa je še naprej vztrajala na tako »visoki nogi«, da ji ne preostane drugega, kot da s preostankom gotovine, 20-letnim sinom Malcolmom (Lucas Hedges), ki je povsem odvisen od njenega fantazijskega sveta, in črnim mačkom, Malim Frankom, zelo verjetno reinkarnacijo njenega moža ( ja, Velikega Franka), odpotuje v Pariz, toda ne z letalom, temveč z ladjo. In sporočil ne pošilja prek telefona ali računalnika, temveč osebno – con gusto.

Vsaki repliki skuša podeliti svoj osebni cinični, sarkastični, obešenjaški, posesivni pečat, avtorski poudarek. To je moje! Vsakič, ko kaj reče, se zdi, kot da hoče tantieme od tega, kar je rekla. Njene replike grizejo, osvajajo in plenijo, vedno pa prihajajo od daleč, iz zaprašene, analogne, izgubljene, pozabljene, zapravljene preteklosti. Frances, ki nima prijateljev, ki je prepričana, da je ustvarjena za privilegije in da je revščina nekaj, kar je za druge, in ki se obnaša tako, kot da moderni svet – letala, telefoni, računalniki ipd. – ne obstaja (ljubše so ji spiritualistke, kot je Danielle Macdonald, alias Madeleine), je groteskna rentnica, absurdni relikt rentnega kapitalizma (ki ne more umreti), a ne ve, kako zelo moderna je, saj rentni kapitalizem zdaj, v času digitalizacije (in mreženja in »prijateljstev«), prehaja v svojo novo fazo. Film, sicer ekscentričen in farsičen, posnet po romanu Patricka deWitta, je videti kot opuščena ideja Wesa Andersona, ki je Michelle Pfeiffer vrnila na igralski zemljevid, toda zgodovina (rentnega kapitalizma), ki jo zrcali, se povsem očitno ne ponavlja kot farsa, temveč kot tragedija. In Frances, sprta z realnostjo, je njen morbidni tenenbaumski glamur. (Google Play, YouTube, iTunes, Vudu, FandangoNow)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.