Pet let svežih rib

Ko se obiskovalec sprehaja po osrednji ljubljanski tržnici in zavije v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami, ga pot mimogrede zanese še v sosednji prostor, ki je na prvi pogled ravno tako videti kot ribarnica, le da so v njem po stenah izobešene grafike in ilustracije. Gre namreč za mestno galerijo DobraVaga, ki na tej nenavadni lokaciji vztraja že pet let; polovico desetletja obhaja prav te dni.

Tudi takšna »polovična« obletnica si zasluži pozornost, kajti DobraVaga je naša prva galerija, ki je začela mlade umetnice in umetnike, takoj potem, ko so končali izobraževanje, sistematično postavljati na umetniški zemljevid. Ko se je leta 2016 galerija odprla, je bila prva domača umetnica na rezidenci v sklopu programa Odprti atelje Helena Tahir (rojena leta 1992), takrat še precej neznano ime. Bili so čisto prvi, ki so ji ponudili prostor za javno predstavitev, danes pa je Tahirjeva ena najbolj uveljavljenih umetnic mlajše generacije, na kar so pri DobriVagi posebej ponosni.

Galerijo je idejno zasnovala Piera Ravnikar, nekdanja vodja programa vizualne in intermedijske umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška, pod okriljem katerega deluje tudi DobraVaga, danes njen kolektiv šteje deset članic, vodi pa jo Anja Zver. Že na začetku so se zavezali, da bodo posebno pozornost namenjali mladim avtorjem, hkrati pa so se trudili za ravno pravšnje razmerje med že uveljavljenimi umetniki, stalno sodelovanje so denimo vzpostavili s tandemom Lealudvik, Mino Fino, Zoranom Pungerčarjem, Adrijanom Praznikom, Mihom Pernetom, Nez Pez in Leonom Zuodarjem, ter svežimi imeni – med drugim so širšo prepoznavnost prav z njihovo pomočjo začeli pridobivati številni mladi ustvarjalci, o katerih smo pisali tudi v Mladini, denimo Petra Korent, Eva Mlinar, Peter Ferlan, Tina Konec, Nika Ham, Freštreš in Evgen Čopi Gorišek. Slednji danes piše uspešno zgodbo v tujini – z razstavami v New Yorku, Hongkongu, Seulu in drugod.

Presežni pomen za mlado domačo vizualno umetniško sceno sta izkazala zlasti programa Umetnik/umetnica na mesec in Odprti atelje. Prvi umetnikom najmlajše generacije pogosto omogoči prvo javno predstavitev – sploh tistim s konceptualnejšimi deli, ki jih ni mogoče razstaviti v okviru prodajnih razstav. Drugi domačim in tujim umetnikom za tri mesece ponudi rezidenčni prostor.

Za izjemno priljubljenega pa se je izkazal tudi projekt Zine Vitrine, kot so poimenovali razstave domačih in tujih zinov. DobraVaga se namreč edina konsistentno posveča zinovski kulturi, ki glede na to, da je bila vedno bolj del underground scene, nima pogosto vstopa v institucije. Pri njih pa imajo zini celo svojo čitalnico – vodi jo Alin Kostiov –, ki se je pred ustanovitvijo DobreVage vzpostavila že v Kinu Šiška, njihovo produkcijo pa spodbujajo tudi z rednimi natečaji. Odzivi nanje kažejo, da za sodobno zinovsko produkcijo vlada še kako veliko zanimanje in da se je tudi številni umetniki radi lotijo neodvisno od svoje redne produkcije. »Pogosto so tudi tujci, ki pridejo v galerijo, posebej navdušeni nad tem, da imamo stalno zbirko zinov, saj gre za nekaj, kar je v tujini bolj razširjeno,« pravi Dora Trček, ki vodi program Umetnik/ Umetnica na mesec.

Mladim ustvarjalcem v zadnjih petih letih niso omogočili le tega, da so opozorili nase, temveč so se trudili, da bi njihova dela, ki pogosto še ne dosegajo visokih cen in si jih lahko privošči skorajda vsak, našla pot tudi v številne domove in pisarne. S prodajnimi razstavami in prodajo na svoji spletni strani so gotovo pripomogli k bolj množičnemu odločanju za nakup umetnin in s tem pustili pomemben pečat pri prebujanju našega spečega trga z umetninami. Še vedno prodajo največ grafik in printov, ki so tudi najbolj cenovno ugodni, a povpraševanje je tudi po originalih. Imajo tudi kar nekaj sistematičnih zbirateljev, nekatere zanimajo prve edicije del mladih umetnikov, drugi spremljajo točno določene umetnike in sprašujejo, ali so že ustvarili kaj novega. »Lepo je verjeti, da s številnejšo in vidnejšo ponudbo raste tudi zanimanje za dela avtorjev mlajše generacije,« pravi Ajda Ana Kocutar, ki vodi program pogovorov z umetniki.

Njihov cilj za prihodnja leta je, da mladim ne bi ponudili le priložnosti za razstave – ob obletnici vabijo na skupinsko razstavo Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov – in prodajo njihovih del, temveč bi jih podprli tudi pri iskanju mesta na sceni: jih izobrazili, kako pridobiti status samozaposlenega v kulturi, se uspešno prijavljati na razpise, pisati promocijska besedila in podobno. »Vidimo, da te stvari mlajšim zelo manjkajo, ker ne vedo, kje priti do teh znanj,« pove Urška Aplinc, ki v galeriji skrbi za kulturnovzgojni program. »Naš cilj je torej postati tudi podporna skupnost in kulturo narediti dostopnejšo širšemu krogu.«

Razstava:
Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov
Kje: DobraVaga, Ljubljana
Kdaj: do 28. avgusta 2021