Ivan Simič, direktor Fursa: »Pri vodenju države je najboljša kombinacija demokrata in avtokrata«

Zakaj prihajate na Furs le za pol leta? Po vrsti kadrovskih menjav bi si ta institucija zaslužila več stabilnosti. 

Posebno velikih pretresov na finančni upravi ni, ta deluje stabilno naprej kljub spremembam vodstva. Zakaj samo za pol leta? Prvič zato, ker menim, da delam dovolj hitro in bom v pol leta naredil, kar sem si zastavil. Drugič pa, ker na finančno upravo prihajam iz svojega davčnosvetovalnega podjetja in se želim tja vrniti, saj imam odgovornost do zaposlenih.

Tokrat se torej iz svojega svetovalnega podjetja ne boste umaknili zaradi konflikta interesov? 

Kot direktor sem se že umaknil, kot večinski lastnik deleža pa se ne bom, ker za to ni potrebe.

Ob predstavitvi ste omenili, da so vas sem povabili zaposleni. Kdo? 

Zadnja leta so mi nekateri zaposleni pisali, naj ponovno pridem na Furs, ker zadeve niso takšne, kot bi morale biti. Sicer pa me je minister Šircelj vprašal, ali sem pripravljen prevzeti vodenje Fursa. Kot odgovoren državljan, ki želi pomagati državi, da čim bolje deluje, sem odgovoril, da sem pripravljen, toda ne za dlje kot pol leta.

Etični kodeks zaposlenih na finančni upravi je zelo strog. Zaposleni se izogibamo nasprotju interesov in delo opravljamo nepristransko, piše v njem. Vi, ki boste finančno upravo vodili, ostajate solastnik davčnosvetovalnega podjetja. Tam imate še vedno svoje kliente, ki jih obravnava tudi finančna uprava, ki jo vodite. Kako da niste v konfliktu interesov? 

Kot prvo, tam nimam svojih klientov, saj sem sedaj na Fursu. V pravni državi konflikt interesov presoja poklicana institucija. Zato sem komisijo za preprečevanje korupcije zaprosil, naj v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije poda mnenje glede morebitnega nasprotja interesov. Njihov odgovor je bil, da nastop funkcije v. d. generalnega direktorja Fursa sam po sebi ne pomeni nasprotja interesov, oziroma kot vi pravite, konflikta interesov. Na Fursu se bom ukvarjal s projekti, kot so poenostavitve, digitalizacija in prijaznejši odnos do zavezancev.

Lahko pa v tem času tudi kadrovsko nastavljate ljudi, ki vam bodo potem hvaležni, mar ne? 

Zakonodaja mi omogoča nastavljanje kadrov, ki so sposobni izpeljati zastavljene spremembe na bolje. Ekipa, v katero sem prišel, je strokovna in ji zaupam. Če bo treba tudi koga zamenjati, bom pač moral to storiti. Visoko strokovni in samostojni ljudje vedno delajo v skladu s pravili, in ne vidim razlogov, zakaj bi bilo tu drugače.

Preden ste prišli sem, ste bili v javnih zapisih precej kritični do nekaterih zaposlenih na finančni upravi, do posameznih inšpektorjev in ljudi na odgovornih položajih. Zahtevali ste, da so kaznovani. In res, vsi, ki ste jih poimensko navedli, so že degradirani ali zamenjani. 

Kaj pomeni degradirani?

Vodje sektorjev, uradov, s katerimi ste bili v konfliktu, so premeščeni ven iz generalne davčne uprave in so po novem uradniki brez vodstvenih funkcij, recimo. 

Menda so nekateri sami odstopili, na novo so bila zasedena nekatera prosta delovna mesta, nekateri pa so bili prerazporejeni. Vse to se je zgodilo pred mojim prihodom. Očitno je bilo na podlagi mojih zapisov ugotovljeno, da je bilo marsikaj narobe. Kako drugače tolmačiti, da je toliko zadev padlo na vrhovnem, evropskem in ustavnem sodišču? Verjetno so bili zamenjani, ker so slabo delali. To niso degradacije, ampak normalni postopki.

Prejšnje vodstvo je to naredilo, pravite. Kolikokrat pa ste se vi na finančni upravi v zadnjih mesecih na sestankih srečali s tem prejšnjim vodstvom?

Pred svojim nastopom funkcije, če se prav spomnim, trikrat in vsakokrat v zvezi z mojo funkcijo predsednika Strateškega sveta za debirokratizacijo.

In se niste pogovarjali o kadrovskih zadevah?

Pogovarjal sem se o debirokratizaciji in poenostavitvah.

Naključje je seveda veliko.

Se strinjam. Tudi to, da ste vi danes tukaj, je veliko naključje.

Torej nimate nobenih osebnih zamer, se ne maščujete? 

Nimam nobenih zamer. Če bi imel kakršnekoli zamere, potem tudi vi danes ne bi bili tukaj. Življenje je prekratko za osebne zamere.

S predsednikom vlade odlično sodelujeva, in kolikor vidim, sva si pri vodenju podobna.

Poznate inšpektorje, ki so se v preteklih letih ukvarjali z vašim primerom, recimo s prodajo deležev svetovalnega podjetja na Ciper? Kaj bo s to inšpektorico? 

Seveda jo poznam, saj se s to zadevo ukvarjam že osem let. Očitala mi je fiktivno prodajo podjetja na Ciper, odmerila je 50.000 evrov davka od prikritega izplačila dobička, tako imenovanih dividend, ker ni priznala kupnine. Vrhovno sodišče pa je januarja 2019 odločilo, da prodaja ni bila fiktivna. To pomeni, da je bila kupnina dejansko kupnina in je bila odmera nezakonita.

Ampak zadeva še ni zaključena. Sicer pa je tako: vi ste pod prvo Janševo vlado postali generalni direktor Dursa, zato naj bi svetovalno podjetje prodali. Ko niste bili več generalni direktor, pa ste nenadoma kupili podjetje nazaj. Prodaja ni bila fiktivna? 

Res je, zadeva je trenutno na ustavnem sodišču, kjer dokazujem, da se nisem izognil plačilu nobenega davka, kar mi očita vrhovno sodišče, saj sem prijavil vse dividende in plačal vse davčne obveznosti v skupnem znesku več kot 70.000 evrov. To pomeni, da sem dvakrat plačal davek od istih dividend. Prodaja podjetja ni bila fiktivna. Bila je dejansko izvedena in kupnina je bila dejansko plačana. Ko sem leta 2005, to je pred nastopom funkcije, vprašal komisijo za preprečevanje korupcije, ali moram prodati podjetje, je bil njen odgovor, da to ni potrebno. Potem me je začela takratna novinarka Dnevnika medijsko napadati, da moram prodati delež podjetja. S takratnimi sodelavci na Dursu smo se skupaj odločili, da prodam delež podjetja in ostanem na Dursu do dokončanja projekta informativnega izračuna dohodnine. To sem tudi storil, cenilka je ocenila podjetje in leta 2007 sem delež prodal po ocenjeni vrednosti, vložil davčno napoved in plačal davek na kapitalski dobiček. Ker ga nihče v Sloveniji ni želel kupiti, se je ponudil moj kolega s Cipra, da ga kupi za ta čas. Po prenehanju funkcije sem podjetje odkupil nazaj in kupnino poravnal v celoti. Sedaj pa sem funkcijo prevzel za pol leta in deleža ne bom prodajal.

Na finančni upravi ste sedaj začeli reorganizacijo, predvsem ločitev postopka finančnih preiskav in inšpekcijskih postopkov. Zakaj? 

Ker je bilo po mojem mnenju takšno ravnanje nepravilno. Prvič, oseba, ki opravlja preiskavo, ne more opravljati še davčnega pregleda, in drugič, v skladu z veljavnimi predpisi generalni finančni urad lahko opravlja le davčne preglede na področju transfernih cen. Vsi ostali davčni pregledi so v pristojnosti finančnih uradov. Preberite 9. in 100. člen zakona o finančni upravi ter uredbo o določitvi finančnih uradov Fursa. Sicer pa gre za notranje organizacijske procese, ki se izvajajo v skladu s pregledom stanja in ciljem izboljšanja učinkovitosti dela.

Če je to res, bi verjetno v zadnjih šestih, sedmih letih o tem že razsodilo kakšno sodišče. Sicer pa lahko pogledamo še z vsebinskega vidika. Če naredim preiskavo in se pripravim za neki članek, ne bom potem napisal poročila za drugega novinarja, ki bo članek napisal. Velika verjetnost je, da bo potem moje poročilo, še posebej, če bo napisano o kompleksni temi, ostalo v predalu. Zato je povsem razumljivo, da so na Fursu po letu 2014 ta dva postopka združili in tudi statistike kažejo v pozitivno smer. 

Pisanje novinarskega članka in davčna preiskava nista primerljiva. Preberite prej navedene določbe in vse vam bo jasno. Za to ne potrebujeva sodišča. Katero statistiko ste imeli v mislih?

Iz letnih poročil finančne uprave izhaja, da je bila po reformi finančnih preiskav količina dodatno ugotovljenih obveznosti skoraj dvakrat tolikšna. 

Eno so dodatno ugotovljene davčne obveznosti in drugo so plačane obveznosti. Ali ste v letnih poročilih našli postavko – vrnjeni davki? Omenil vam bom svojo izkušnjo. V devetih primerih osebnih davčnih pregledov, ki so se iz preiskave prelevili v davčni pregled, je bilo v prvotnih postopkih odmerjenih več kot 2,5 milijona evrov davka in vsi ti zavezanci so plačali ta davek. Po odločbi ustavnega sodišča je bilo v ponovnih postopkih, v istih devetih primerih, odmerjeno le 189.000 evrov. Kaj pravite?

To je vprašanje za pravnike, če se strinjamo, da je tak način dela primeren, lahko vi tudi predlagate spremembo uredbe, če je to problem. 

Ni potrebe po spremembi. Zakon in uredba sta jasna. Le izvajati ju je treba pravilno.

Pri vodenju države je najboljša kombinacija demokrata in avtokrata.

To, da zadeve padajo, iz letnih poročil tudi ne izhaja. V zadnjih letih sodišča v vse več primerih pritrjujejo odločitvam Fursa, število odločb, ki jih sodišča zavržejo, se povečuje. 

Se strinjam, toda še zmeraj je veliko napačnih odločitev in do teh ne sme prihajati. Zato vam predlagam, da se pri tako resnih zadevah ne ukvarjate s statistiko. Nekdo lahko reče, da je dober statistični podatek, če je od tisoč davčnih odločb le pet odločb nepravilnih oziroma nezakonitih. Vsi bi temu pritrdili, dokler niso oni med tistimi petimi. Mislim, da si niti v sanjah ne predstavljate, kaj vse preživi teh pet nedolžnih. Ampak oni so za vas statistična napaka, za mene pa so pomembni in se jim to ne sme zgoditi. Zato je pravilno, da isti inšpektor ne dela ponovnih postopkov. Pa tudi statistika zajema samo tiste primere, ko so se ljudje pritožili. Veliko jih ni bilo finančno sposobnih ali pa so obupali.

Poleg tega so vsi inšpektorji ta mesec od vas dobili še navodilo, da če se zadeve vrnejo, morajo njihove primere prevzeti drugi inšpektorji. To ni ravno ekonomično. In spet bodo verjetno zadeve ostale v predalih. 

To določa 35. člen zakona o splošnem upravnem postopku, ki se glasi: »Predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku … če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.« Potrebujemo realno in trezno odločanje. Menim, da dodaten komentar ni potreben. Poleg tega vsak inšpektor, ki prejme v ponovni postopek zadevo, o kateri je odločal pred petimi leti ali več, gre od začetka, četudi je odločal v prvotnem postopku.

V Avstriji so mi v odvetniški pisarni Vouk povedali, da se pri njih o določenih zadevah na njihovi finančni upravi navadno ukvarja več ljudi, in če jim sodišča primere vrnejo, ljudi ne menjavajo. 

Ne vem, zakaj sprašujete v Avstriji.

Vprašajte naše odvetnike, ali odvetniško zbornico, ali obe davčno svetovalni zbornici v Sloveniji. Bi se pa z veseljem pogovoril z odvetnikom Voukom iz Celovca. Primerjate neprimerljivo. Dve različni državi, ki imata različen pristop do davčnih zavezancev. Moj cilj je doseči avstrijski pristop.

Kaj še boste naredili v naslednjih mesecih? 

Za začetek smo na spletni strani Fursa objavili elektronske naslove vodij po finančnih uradih ter tako ponovno omogočili neposredno komunikacijo davčnih zavezancev s Fursom. Sledi odprtje vložišč, finančnih pisarn, prav tako pa bomo uvedli obveščanje novih davčnih zavezancev o njihovih obveznostih na začetku poslovanja ter pripravljali poenostavitve pri oddaji različnih obrazcev in davčnih napovedi.

Kadarkoli je Janez Janša na oblasti, ste vi na Fursu. Kako to? >

To ne drži popolnoma. Prvič me je leta 2005 izbral dr. Andrej Bajuk, drugič me je leta 2021 izbral mag. Andrej Šircelj in obakrat je dala soglasje vlada, ki jo vodi oziroma jo je vodil gospod Janez Janša. Leta 2012, ko je vlado ravno tako vodil gospod Janez Janša, pa nisem bil na Fursu.

Je Janša za vas demokrat? 

S predsednikom vlade odlično sodelujeva, in kolikor vidim, sva si pri vodenju podobna. Besedo demokrat si lahko vsak razlaga po svoje. Pri druženju so lahko vsi demokrati, pri vodenju, še posebej pri vodenju države, pa je najboljša kombinacija demokrata in avtokrata.

Uspeh finančne uprave je odvisen tudi od drugih institucij, recimo policije. Policijo je Janša razgradil. Glede tega, kar lahko sedaj spada v vaš delokrog, niste kritični? 

Kot sem že povedal, vsak ima svoje videnje določene zadeve.

Niste pa mi odgovorili na vprašanje, ali je Janša demokrat.

Mislim, da sem.

Ste Janši kdaj svetovali glede njegovih poslov? 

Ne, nikoli. Kolikor se spomnim, se z gospodom Janezom Janšo nisva videla oziroma pogovarjala od julija 2008, ko sem zapustil Durs, pa vse do formiranja Lahovnikove posvetovalne skupine, marca 2020.

Gospoda Snežiča poznate? 

Seveda, saj je moj kolega. Ampak on živi svoje življenje, jaz pa svoje.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>