Donal Ryan: Vrteče se srce

+ + + +

Podobe recesije

Trdi, surovi in nedostopni so ljudje, ki jih portretira irski pripovednik Donal Ryan (rojen leta 1976), trda so njihova srca in trdo je njihovo življenje. Kar nekaj njegovih rojakov je popisovalo to irsko zagamanost in zadrtost in nesposobnost, da bi se odprli, da bi priznali svoje napake in bi jim bilo odpuščeno, da bi se nehali vsi po vrsti delati blazne frajerje, ampak Ryan še bolj kot drugi ne popušča pri njihovih opisih, prav tako niti za ped ne popušča skoraj dvajset nosilcev glasov. Trmasti in navzven neljubeči so do konca, do groba in čez, saj dobijo svoj glas tudi mrtvi in duhovi, nič manj spravljeni s stanjem stvari kot ostali.

Čeprav se roman iz poglavij, označenih po imenih govorcev, ki stopajo pred nas v različnih kronološko nanizanih časih, pravzaprav začne in konča z ljubeznijo, če je že srce iz naslova bolj kovinski okras in vetrokaz na stari podrtiji, ki jo je zaradi sovraštva do očeta, ki sina ni znal pohvaliti in je samo godrnjal in se repenčil, na hitro zapil njegov dedič, potem pa pijačo, ko ni bilo več razloga za maščevanje in sovraštvo, opustil. Ryan popisuje tisti nevidni rob med mestom in podeželjem, pravzaprav podeželane, ki se ukvarjajo večinoma z gradbeništvom in se jim je v socialno tkivo zažrla ter jim prihranke načela nedograjena moderna soseska, kar daje rahlo strašljivo atmosfero; nedokončana je namreč ostala, ker so se lokalci zakreditirali in zainvestirali, to pa zato, ker je pač počil bančni hipotekarni balonček.

Nezgrešljivo se nahajamo v letu okoli 2008, pobje, ki so prej zidarili, iščejo svojega šefa, lastnika firme, ki se nekje skriva, saj jim ni plačeval prispevkov. Če so se še malo prej smejali, kako fino je nategnil razne Ruse in podizvajalce in vse druge, so zdaj besni, ker so prišli na vrsto sami. Zato je veliko glasov malo besnih, zato njihove žene in punce in ženski del glasov govorijo o zgubah, saj prinesejo otroci več domov kot možje, seveda v obliki socialnih prispevkov, fantje pa včasih pokažejo, da bi jih radi s čim pocrkljali, a nimajo s čim. Ryan skupnost, ki se ji dogodi bankrot in brezposelnost in s tem umrejo sanje vseh, ki so se zanašali na pridne roke, ostro in surovo izpiše ter vmes ponudi glas tudi tistim, ki so malo premaknjeni. Vse začini s skoraj kriminalnim zapletom; možaka iz hiše najdejo mrtvega, zraven pa s krvavo lato v rokah sina, ki je vsem ideal; malo so tudi privoščljivi, ker je padec junaka še toliko boljša potrditev, da ni mogoče nič narediti. Poleg tega iz privatnega vrtca nekdo ugrabi otroka, kar je v zamejenem okolju, kjer se vsi poznajo, zadosten znak za preplah in sumničavost.

Ryan zgodbo plete skozi izpovedi, v katerih je vse tisto, česar si ljudje ne znajo povedati, ker so se nesposobni soočiti s sodbo okolice. Ampak seveda ni kakšen skrunilec gnezda, ni irski Thomas Bernhard, ni samo popisovalec pregreh rojakov, temveč pričuje, da v robatih tipih in našpičenih ženskah bije toplo srce. Vrteče se srce je eden bolj intrigantnih in neposrednih polifonih romanov, hkrati roman o tem, da zlom borze zlomi in ojekleni marsikatero srce in da lahko v času globalizacije veriga poči na več členih naenkrat.