»Družba generaciji, rojeni v devetdesetih, ne dovoljuje prevzemanja odgovornosti«

V posebni številki MLADINA INTERVJU tudi obsežen pogovor z igralcem in glasbenikom Benjaminom Krnetićem, ki z vaj v gledališču pogosto hiti na vaje z bendom

V besedila, ki jih piše zase in za druge glasbenike, ena izmed njih je na primer Senidah, pretaka svoje videnje sveta, zna pa tudi prepričljivo oživiti – tako v gledališču kot na filmu – like pisatelja Gorana Vojnovića. Krnetić je za Mladino spregovoril o sentimentu svoje generacije, ki ni dovolj slišana in upoštevana, četudi stopa v tretje desetletje, stanju kulture pri nas, lažni morali, gibanju #MeToo, kulturi afterpartyjev, subkulturi priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije danes, tradiciji in progresivnosti ter še čem.

Rojen je istega leta, kot je nastala samostojna država Slovenija, a v intervjuju iskreno pove, da ob tridesetletnici svoje države nima veliko razlogov za ponos. »Sem človek, ki ne razume principa državne meje na podlagi nacionalnih označevalcev. Na kaj naj bi bil ponosen? Na to, da si je nekoč nekdo zamislil prostor kot osnovni pogoj svobode? Jaz prostora nimam. Ljubljani zmanjkuje nočnih klubov. Ljubljani zmanjkuje dostopnih nepremičnin. Če je leta 2021 mogoča policijska ura, potem tudi park ni več meni namenjen prostor. Kateri prostor bo sprejel moj ponos?« se sprašuje.

»Težava je, ker smo konstantno soočeni z okoljem, ki nam ne dovoljuje prevzemati te odgovornosti. Na vseh ravneh. In generacija ljudi, rojenih v devetdesetih letih, v resnici ni slišana, čeprav smo zdaj že odrasli. Na vseh položajih so ljudje, ki so pri naših letih že bili na teh položajih – in so zdaj še vedno tam. Zdi se mi velik problem, ko se nekdo zavestno noče odpovedati moči.«

Benjamin Krnetić,
igralec in glasbenik

Generaciji njegovih vrstnikov se pogosto očita nestanovitnost, strah pred tem, da bi kaj zamudili ali da jih nekje zunaj čaka nekaj boljšega. »Vedno se ti zdi, da obstaja neko drugo okno, nekaj, kar te bo bolj definiralo, znotraj česar se boš lahko bolje izoblikoval,« to pojasnjuje igralec. »Ampak je pa tragično, ko začneš dojemati, da pač ne, da je na neki način to to in da bo treba začeti prevzemati odgovornost, karkoli že to pomeni. Težava je, ker smo konstantno soočeni z okoljem, ki nam ne dovoljuje prevzemati te odgovornosti. Na vseh ravneh. In generacija ljudi, rojenih v devetdesetih letih, v resnici ni slišana, čeprav smo zdaj že odrasli. Na vseh položajih so ljudje, ki so pri naših letih že bili na teh položajih – in so zdaj še vedno tam. Zdi se mi velik problem, ko se nekdo zavestno noče odpovedati moči.«

Malo pred našim intervjujem si je Krnetić uspel v Mladinskem gledališču ogledati predstavo Republika Slovenija, ki na dokumentarni podlagi razgradi osnovni mit naše sodobne, nacionalne države: trgovino z orožjem, ki je botrovala suverenosti naše politične elite. »Absurd je, da identična garnitura vodi državni aparat še danes,« je ogorčeno razmišljal ob tem. »Če se demokracija razvija izključno kot mehanizem samoohranitve, je to postopek fašizma. Dokaz, da takšne politike pripadajo generacijskemu boju, je ohranjanje razmerij moči na vseh institucionalnih ravneh.«

Več preberite v novi posebni številki MLADINA INTERVJU, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.

Obvezno poletno branje: 16 novih intervjujev

Za letošnjo posebno poletno edicijo MLADINA INTERVJU so se Mladinini novinarji pogovarjali s sledečimi imeni iz sveta politike, družbe in kulture: Renata Salecl, Gregor Golobič, Ljudmila Novak, Mitja Velikonja, Jasna Zakonjšek, Goran Vojnović, Anica Mikuš Kos, Mladi za podnebno pravičnost, Borut Štrukelj, Benjamin Krnetić, Marjetica Potrč, Zlatan Čordić - Zlatko, Jaša Jenull, Katarina Rešek Kukla, Damir Avdić in Tone Stojko.

Novo posebno številko si lahko priskrbite tudi v naši spletni trgovini >>