Slovenska kultura je pri črpanju sredstev EU brez strokovne podpore

Ustvarjalna Evropa je edini program, prek katerega EU sofinancira kulturni in ustvarjalni sektor v državah članicah, pa tudi drugih evropskih državah. Julija je začela veljati nova sedemletna shema tega programa z rekordnim proračunom, ki znaša 2,4 milijarde evrov in je za 63 odstotkov višji od proračuna dosedanje sheme. Predvsem zato, ker je kultura ena od panog, ki so v pandemiji najbolj prizadete.

Prvih 21 razpisov nove sheme Ustvarjalne Evrope je že objavljenih, roki za prijave se iztečejo avgusta. Žal pa slovenski kulturniki pri pripravi teh prijav ne morejo računati na celovito brezplačno strokovno pomoč, ki jim je bila doslej vedno na voljo. Slovenija je edina članica EU, ki za novo sedemletko še ni izbrala centra CED, nacionalnega centra za pomoč pri prijavah na te razpise. Ministrstvo za kulturo ga z razpisom išče, tako bomo brez njega še vse do jeseni, torej tri mesece.

A zakaj centra CED nima prav Slovenija? Država, ki je bila zadnja leta pri črpanju nadpovprečno uspešna? K temu uspehu je največ pripomogla strokovna podpora dosedanjega centra CED, ki ga je vodila Motovila. Njenega angažmaja kulturni producenti ne morejo prehvaliti – sredstva EU je pridobilo kar 135 organizacij, ki so bile nosilke projektov (počrpale so 24,5 milijona evrov ali 3,5 milijona na leto), skupno pa kar 500 projektov iz Slovenije.

Delovanje Motovilinega centra CED se je končalo 30. junija, ko se je s polletno zamudo iztekla dosedanja shema Ustvarjalne Evrope. Dan prej je ministrstvo za kulturo sporočilo, da ga po tem datumu ne bo več sofinanciralo, čeprav je marsikdo upal na kak podaljšek, morda celo do zaključka razpisa – to bi bilo pač v dobro slovenske kulture. Pri Motovili so se vsakršnega komentarja vzdržali, saj so se prijavili na novi razpis, na ministrstvu pa pravijo, da bi bilo »podaljšanje izjemnega financiranja« v neskladju z zakonodajo.

A tako je nastala luknja, ki je ne bi bilo, če bi ministrstvo razpis objavilo že prej – podobno, kot ga je pred sedmimi leti. Tokrat je čakalo, da so bile najprej sprejete prav vse formalnosti na evropski ravni, in šele nato začelo razpisni postopek. Povsem mogoče  je, da gre zgolj za nesrečno zastavljeno časovnico. Hkrati pa previdnost ni odveč – ministrstvo, ki sredstva deli po politični liniji, bi bilo zmožno tudi oviranja kulturnih nevladnikov na mednarodnem parketu.

Kakorkoli že, prijavitelji iz Slovenije so za zdaj prepuščeni svoji iznajdljivosti in zanašanju na pretekle izkušnje. Upajmo, da bodo kljub temu uspešni.