Stari

za +

Čas.

Ko se prestižna, dobro situirana družina – ata Guy (Gael Garcia Bernal), mama Prisca (Vicky Krieps), enajstletna Maddox (Alexa Swinton) in šestletni Trent (Nolan River) – pelje na počitnice, Prisca dahne, da komaj čaka, da njena hči odraste. Ko se pripeljejo v idilično, luksuzno, elitno obmorsko letovišče (»Tu je bolje kot v Cancúnu«), se ji želja izpolni. Film Stari je pač režiral, M. Night Shyamalan, mojster lucidnih premis in bizarnih finalnih preobratov, avtor Šestega čuta, Nezlomljivega, Znamenj, Vasi ob gozdu in Dogodka. Menedžer tega letovišča jih objame, ugotovi, da so prijetni, zelo simpatični, nekaj posebnega, in jim obljubi, da jim bo omogočil, da bodo dan preživeli na ekskluzivni, res rajski plaži, za katero nihče ne ve in ki jo je nemogoče najti – obdana je s skalami, povsem skrita, »naravna anomalija«, pravi čudež.

Družina takoj pristane – imeli bomo lepe spomine, dahnejo. Plaža pa – oh, sanje vsakega Slovenca. Tam sicer naletijo še na prestižno belsko družino, petični multikulti zakonski par in zvezdniškega reperja Mid-Sized Sedana (Aaron Pierre), a nič hudega – v morju takoj najdejo truplo, ki jih angažira in poveže. In še preden dobro ugotovijo, da telefon tu ne vleče, se jim že začnejo dogajati »čudne« reči – nekateri doživljajo zatemnitve, drugi epileptične napade, tretji napade panike. Nekateri omedlevajo, drugim se meša, tretji postajajo agresivni. Prisci zraste tumor. Njena otroka pa se v dveh urah postarata za štiri leta. Ja, vsake pol ure se postarata za eno leto. Če bo šlo tako naprej, bosta kmalu starejša od nje. In seveda – še nekaj ur, pa se bosta spremenila v prah. Čas leti, pravijo. Tu pa čas zdivja. Od spočetja do rojstva mine le 20 minut. So kaj pojedli? So staknili virus? Videti so kot brodolomci. Kot Tom Hanks, le da jih je več – in zmeraj manj. Plaža – hujša in grotesknejša od rajske plaže v Boyleovi Obali – jih ne pusti stran. Nekateri hočejo odplavati, drugi hočejo preplezati skale. Uprejo se času, ki vse bolj pritiska in ki z njimi počne, kar hoče. Čas je kot duh. In ta duh je kost, bi rekel Hegel. V Končni destinaciji je morilka Smrt – v Starih, posnetih po stripu Sandcastle (Pierre Oscar Lévy & Frederik Peeters), je morilec Čas. In vsi ti izbranci, »posebni« ljudje, ki pristanejo na elitni plaži, kamor imajo dostop res le elite (ne, nižjih slojev tja ni!), in ki se jim zdi to, da so tako privilegirani, povsem logično in naravno (vse ostalo, kar se jim dogaja na tej plaži, pa nelogično, protinaravno ipd.), v grozi spoznajo, da se čas izteka tudi elitam in da tudi elite čaka body horror. (kino)