Smodnikov milkshake

za

Knjiga je bogastvo.

Gotovo se spomnite slovite Brechtove krilatice: “Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!” No, Smodnikov milkshake – ultrakinetični akcijski ringelšpil, ki ga je posnel izraelski režiser Nanot Papushado, avtor vendette Big Bad Wolves, ki jo je Tarantino leta 2013 razglasil za “najboljši film leta” – je ekranizacija te krilatice.

Ko se globalno bojišče, ki ga intonira Sam (Karen Gillan), stoična poklicna morilka (ni ga čez sladoled po “poslu”), hči “izgubljene” poklicne morilke (Lena Headey), najeta roka morilske “Firme”, kombinacija Nikite, Atomske blondinke in Johna Wicka, strah in trepet gangsterjev in plačancev v nekem neonskem evropskem mestu (greha), preseli v orjaško, stilizirano knjižnico, začnejo tri knjižničarke (Angela Bassett, Carla Gugino & Michelle Yeoh), dejansko “upokojene” poklicne morilke, iz knjig – iz klasik Charlotte Brontë in Jane Austen – vleči orožje, nože in pištole, avtomate in polavtomate, ki so skriti v njih (in med njimi). To, da se v orožje prelevi tudi Lastna soba Virginie Woolf, feministična klasika, pove vse o ambicijah te zapoznele, a lepo koreografirane impersonacije Tarantinovega idioma (Ubila bom Billa), te serije obračunov, v katerih kratko – tudi ob štiklih Piece of My Heart (via Janis Joplin) in It’s All Over Now, Baby Blue – potegnejo moški. Nabašejo pač na zelo načitane ženske. Čakajte, da se lotijo bovlinga. Iz kake knjige potegnejo tudi zlato palico, ki postane orožje – kot da bi hotele še dodatno poudariti, da so knjige res bogastvo. (kino)