Tomáš Zmeškal: Ljubezensko pismo v klinopisu

+ + + + +

Češki roman, ki spominja na Škvoreckega.

Jasno, da ga je kot takega prepoznala tudi žirija sklada Josefa Škvoreckega in potem, na podlagi tega, še podeljevalci nagrade Evropske unije za književnost.

Ogrodje je ljubezenski roman, ki je hkrati še polstoletna zgodovina Češke od konca druge vojne. O ljubavi se navadno piše ob njenem začetku, tu pride na dan šele po smrti. Z odposlanim ljubezenskim pismom v klinopisu, ki pa ga naslovnica ne dočaka. Še več, on in ona umreta, ne da bi se jima uspelo slišati in strastno objeti. Zgrešeno srečanje? Ne povsem, pred tem sta bila poročena več kot 20 let. In od takrat je minilo še 25 let, 3 mesece in 27 dni, odkar je on brez besed odšel. Kaj je par razklalo za četrt stoletja? No, ni bilo prvič, po rojstvu hčere so njega kot političnega zapornika zaprli za desetletje.

Knjiga, v kateri življenje protagonistov usmerja politična realnost: enkrat stalinizem, drugič praška pomlad in njen konec, spet drugič žametna revolucija 1989, vmes emigracije.

Tragiko razblinja humor: sredi pretepa med zetom in tastom se slednji po dobljenem udarcu plazi pod stoli, iščoč slušni aparat …; tatu preseneti lastnik stanovanja, a nima smisla klicati policije – saj se po ulicah ravnokar valijo sovjetski tanki in … vznikne prijateljstvo. Predvsem pa tragičnost nikoli ne zavlada: za izgubo tu pride nepričakovani dar drugod, seveda ob likih, ki ostajajo dejavni, ki najdevajo rešitve celo tam, kjer jih sploh ni pričakovati.

Za oder bizarnih junakov z zgodbami zunaj kalupov.