Več kot polovica kulturnoustvarjalnih delavcev razmišlja, da bi panogo zapustili

Konec julija je bilo v Rimu zgodovinsko srečnje skupine G20 – voditelji gospodarsko najmočnejših držav so se prvič sestali samo zaradi kulture. Ta sodi med panoge, ki jih je pandemija najbolj prizadela, a ob ustrezni podpori je lahko močno orodje za hitro gospodarsko okrevanje, saj ima vlaganje v kulturo izjemen multiplikativni učinek. Članice G20 se tega zavedajo.

Slovenija ima drugačno logiko: kulturnim ustvarjalcem skoraj povsem onemogoča delovanje, za prireditve v živo veljajo posebej strogi, celo najstrožji ukrepi, hkrati imajo od rekordnega kulturnega proračuna, ki ga je vlada sicer sprejela, korist tisti, ki so ji naklonjeni oziroma do nje niso kritični. Prednostna naloga je kulturni boj, panoga, ki šteje 30 tisoč delavcev, pa drsi pod prag revščine, to sta pokazali tudi obširni Poligonovi raziskavi Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19.

V prvi polovici septembra bodo objavljeni izsledki že tretje raziskave, ki so jo na vzorcu 1517 kulturno-kreativnih delavcev opravili spomladi. V Poligonu so nam razkrili nekaj prvih ugotovitev. Skoraj polovica delavcev (46,7 odstotka) mora za preživetje opravljati dodatno delo, ki ni povezano z njihovim poklicem. Dve tretjini (64,2 odstotka) poznata vsaj enega kulturnika, ki želi zaradi težkih razmer oditi iz panoge. Kar 56,7 odstotka vprašanih delavcev razmišlja, da bi jo zapustili tudi sami. Manjšina (3,7 odstotka) je že zamenjala poklic.

Ključni razlogi so na dlani: nezmožnost dela zaradi epidemije, nezadosten zaslužek že tudi pred epidemijo, negotovost projektov. Med težavami so še neurejeni delovniki, zgaranost, izgorelost, pa tudi politični pritiski. »Ti podatki so strašljivi, ampak pričakovani, saj številni delavci od pomladi 2020 ne morejo normalno delati oziroma sploh ne morejo delati. Noben sektor ni v epidemiji doživel tako dolgotrajnega in rigoroznega zapiranja ter v praksi pogosto neizvedljivih pogojev za vnovično omejeno odpiranje kot kulturne dejavnosti. Obenem se je treba zavedati, da epidemija nekatere težave kulturno-kreativnega sektorja, ki so obstajale že prej, poglablja in so zato postale še resnejše. Taka huda težava je pospešena prekarizacija panoge,« pravi Eva Matjaž iz Poligona.

Ni pa povsem pesimistična. »Dlje ko traja epidemija, bolj ko je država mačehovska do kulture, bolj delavci v naših merjenjih celovito reflektirajo in jasno artikulirajo ključne probleme in rešitve za sektor. Bistvena ugotovitev je, da sektor ne potrebuje le postcovidne regeneracije, ampak celovito transformacijo.« Kljub vsemu je težko verjeti, da bi bila panoga, ki pod sedanjo vlado ni niti slišana, uslišana.