29. 8. 2021 | Kultura
Nedeljska poezija #80
Barbara Pogačnik: pesem iz zbirke Alica v deželi plaščev
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Barbare Pogačnik iz zbirke Alica v deželi plaščev.
Pajek
Po ves dan sem krožila z njim, in me je prežemal
njegov strah. Rahel, ki se je v grudicah
nabiral po kotih stanovanja,
ti drobni kupčki, ki so padali kdove od kod.
Kot bi nekje v zraku drobni zobki
od znotraj žagali zgornjo polico.
V vročini je utripal desni reženj možganov.
Brnenje krilc je lahno dvigalo cvetne lističe.
***
Iz sobe v sobo sem prestavljala velike kose noči.
Z desno pestjo sem dvigala ruleto enakonočja,
z levo ramo premikala na življenju sloneča vretenca.
Noč je drgnila šipe in gledala
v ozko škatlo časa, v vanjo stlačene ude.
Nikoli se ne ve, kdaj se bo zgornja polica zrušila.
***
Prostori nam sami po sebi ničesar
ne ponudijo. Nočni ali dnevni, kot voda,
v kateri umiramo, vse dokler se v velikem planu
ne pojavi jasna slika: pajek z oranžnim
križem na hrbtu in ogromnim želodcem.
Razviden kot fotografija v enciklopediji.
***
Še v snu je slišati, kako gosto druga ob drugi
ščebetajo ptice. Kot bi pomešale vse,
kar je napletel, a verjamejo, da same
vedo več. Njihove srčaste prsi,
ko sedijo v vrsti na bližnji veji,
tako nedolžno ponosne, tako
ljubeče blizu.
***
Skupaj z drugimi mladimi deklicami sedim
na balkonski ograji, gosto in zračno
se dotikamo z neporočenimi rameni.
Na glavah imamo zavezane lahne, svetlo modre
rutice iz tila, brezskrbno zvonimo z nogami,
ker je dan pred nami odprt in so obleke
na naših ptičjih prsih nežno rožnatih ali breskovih barv.
Na tako miren dan s prosojnim nebom
si ne misliš, da te bo skušal nekdo od zadaj poriniti
z ograje.
Barbara Pogačnik: Alica v deželi plaščev
Mladinska knjiga, 2016
Cena: 22,95 €
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.