Grega Repovž

3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Uvodnik

Obledele zastave

Blejski strateški forum je bil v agendi vlade Janeza Janše mišljen kot eden ključnih dogodkov slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Zato niti ni čudno, da so slovenski diplomati, s prvim, zunanjim ministrom Anžetom Logarjem vred, poskušali storiti vse, da bi zagotovili navzočnost pomembnih evropskih politikov oziroma voditeljev na njem. A se ni seveda izšlo: dejansko je bil na koncu blejski forum kar lokalno srečanje balkanskih in vzhodnoevropskih premierov brez resne vsebine in brez agende, ki bi lahko prišla vsaj v novice mednarodnih agencij. Na srečanje ni prišel noben vodilni politik iz starih in močnih članic, niti zunanjih ministrov ni bilo – čeprav bi se spodobilo, da se udeležijo foruma. To je celo nekako normalno, ker Slovenija predseduje, gre za kolegialno gesto med voditelji, da zagotovijo prisotnost visokih diplomatov in politikov. A žal so se srečanju vsi izognili v velikem loku.

Lobiranje pri nemški diplomaciji, da bi se strateškega foruma udeležila kanclerka Angela Merkel, je bilo popolnoma neuspešno. Janša in Logar sta računala, da se bo foruma udeležil vsaj Emmanuel Macron, francoski predsednik, saj tako veleva nenapisani bonton med predsedujočimi članicami, Francija nas bo namreč nasledila kot predsedujoča članica. Žal je slovensko diplomacijo Francija – sicer vljudno – zavrnila. Zagotovljena je bila tako le prisotnost vseh treh predsedujočih: predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, predsednika evropskega sveta Charlesa Michela in predsednika evropskega parlamenta Davida Sassolija – ki morajo po protokolu sodelovati na dogodkih predsedujoče države.

A Ursula von der Leyen je udeležbo odpovedala. Razlogov je več. Odpoved so ji olajšale nenavadne izjave slovenskega premiera ob afganistanski krizi, ki jih je moral, da ne bi nastala mednarodna škoda, relativizirati predsednik parlamenta Sassoli – da ni bilo preveč neposredno, je to storil on. Sassoli je tako nemudoma po Janševih nerazumnih tvitih sporočil v svet, da Janševe izjave nimajo nobene teže in ne predstavljajo stališč Evropske unije, da torej Janša ni vključen v odločanje.

To je bila groba javna klofuta Janši. Če bi nespametni mož z Gregorčičeve molčal, se mu ne bi pripetila. Zakaj se je sploh oglasil? Verjetno se je bal, da bi v Sloveniji zaznali, da kot premier predsedujoče države sploh ne sodeluje pri oblikovanju evropskih stališč do dogajanja v Afganistanu. Morda iz gole užaljenosti. Janša ni državnik, ampak samoljuben možakar, ki ves čas vidi samo sebe. Verjetno je torej po trumpovsko nekaj tvitnil, ne da bi pomislil, da si bo s tem naredil le še večjo škodo, dejansko le obrnil luči v svojo smer. EU je tako morala javno sporočiti, da premier iz Slovenije nima nobene besede pri tem.

Ursula von der Leyen je sicer Janši že dala večkrat diplomatsko vedeti, da zavrača njegovo politiko, ki ruši vladavino prava v Sloveniji in skupaj z Orbánom najeda evropske vrednote. A ne samo to. Ne gre pozabiti, da je Janša ob začetku predsedovanja Ursuli von der Leyen javno obljubil, da bo vlada zagotovila denar za delovanje STA. Danes vsi vemo, da se ji je v obraz lagal in da ni imel nikoli namena dati denarja STA. Zakaj bi mu kaj takega ta odločna ženska spregledala? To je pač nizkotno, balkansko ravnanje, tako lagati političnemu kolegu. Tudi politiki so ljudje, ne prenašajo takega vedenja.

Blejski forum je le še potrdil, kar je pretekli teden že zapisal Borut Mekina na straneh Mladine: »Janša je vodja EU, ki ne ve niti tega, kaj so se države dogovorile, hkrati pa sploh nima resnega vpliva na dejanske odločitve. Primer oblikovanja politike do Afganistana dobro kaže, kako je Janša izoliran, žal je z njim vred na stranskem tiru tudi Slovenija.« To žal zelo drži. Slovenija je navkljub predsedovanju izločena iz dogovarjanja. Odločitve o ravnanju v afganistanski krizi se dejansko sprejemajo mimo nas, tudi na srečanju notranjih ministrov pod vodstvom Aleša Hojsa so dejansko sprejeli stališče, ki z dejanskim ravnanjem EU, ki že poteka, nima nobene zveze. In tudi razprava o prihodnosti Evrope, ki naj bi se začela v času našega predsedovanja, je nekaj, kar je dejansko že preneseno v čas predsedovanja Francije.

A ne gre spregledati, da na tokratnem blejskem forumu ni bilo tudi diplomatov ZDA. Še nikoli se ni zgodilo, da ZDA ne bi poslale kakšnega vidnega politika na srečanje, ki ga kot ključnega organizira predsedujoča država Evropske unije, tudi blejskega foruma so se doslej redno udeleževali. A tudi drugi so odsotni. Zakaj? Ker pač ves diplomatski svet ve, da je Slovenija iz vsega izločena, čaka se preprosto, da to neprijetno obdobje mine in da pri tem nastane čim manj škode. Tega sicer Evropa, kot kakšna stara družina, ne razglaša, javno se ne govori o tem, a seveda, tako kot v vseh starih družinah, to vedo vsi člani družine in tudi vsi drugi. Janša je dejansko persona non grata na mednarodnem diplomatskem parketu.

In seveda je jasno, zakaj: ker njegova stališča niso vredna obravnave, ker je skrajen politik, hkrati pa zgolj purš madžarske in poljske politike, njun kurir, tisti človek, ki dejansko za Orbána izvaja »umazani posel«. Janša ni še en Orbán, ampak še slabše: v očeh EU je zgolj njegov sel. Zelo žalostna vloga za slovenskega premiera in slovensko diplomacijo, trpka pa za celotno Slovenijo, ker bo del tega slabega imidža na državi ostal zelo dolgo.

Pred slovenskim parlamentom od začetka predsedovanja visijo vse evropske zastave. A podoba je žalostna. Po dveh mesecih predsedovanja so izgubile barvo, sonce in dež sta jim jo vzela. Nič zanosnega ni v njih, tam so, cenene obledele zastave. Točno take kot slovensko predsedovanje, prazno in bedno.