Marek Šindelka: Utrujenost materiala

+ + + +

Brata na belem kontinentu

Utrujenost materiala je napet roman: od prvega pobega iz zbirnega taborišča, čez ograjo in potem po snegu, spremljamo usodo bratov, ki ju doma prah eksplozije pobeli in jima izsesa zrak iz pljuč, zato se po brezupnem tavanju med ruševinami in prevajanju za pustolovce in reporterje, ki se adrenalinsko naslajajo nad splošno bedo stvari na terenu, odpravita proti boljšemu življenju. Kot naivno mislita.

Šindelka, prevajan in nagrajevan češki pripovednik, popisuje njuno begunsko pot čez morje na trajektu, ki jo opravita kot stisnjena zarodka v za to prirejenih bunkerjih v avtih, predvsem pa permanenten beg skozi zasnežene in zamrznjene pokrajine pa čudne nočne transporte na vlakih, kadar skoraj čudežno niso nadzorovani, vse je večni beg. Kot plen bežita pred nevarnostmi vseh vrst: sneg in mraz, v kamuflažne uniforme oblečeni mladostniki, ki kričijo o tem, da je to Evropa, in zraven malo brcajo in drugo, beg pred policijo, ki jo pokličejo tisti, na katere po naključju naletita ... Takšne popise spremlja postopno vse večja utrujenost, ki pa ne preide v apatičnost; eden od bratov je bil športnik in pozna stanja lakote, znižanja ravni sladkorja, čudnega avtomatizma, ki ga povzroča neprespanost. Predvsem pa gre za neprekinjeno bitko z atmosferilijami, z zamrzlimi rekami, ki nadomestijo nezanesljive, torej nevarne zasnežene poti, s padanjem po pobočjih pred zasledovalci, z mrazom po skednjih in skakanjem na vlake, ki grozijo, da bodo povlekli podse.

Utrujenost materiala je roman, spisan v slogu dinamičnega objektivizma, s podrobnimi popisi vseh nevšečnosti, udarnin, zamrznjenih hlačnic, sezutih čevljev, predrgnjenih nogavic, spisan, kot da objektivno, vendar s poudarkom na volji, ki poganja nekam proti iluzorne mu le pše mu jutri. Vmes so epizode tistih, ki jih na poti srečata, ljudi brez blazinic na prstih, da bi se izognili identifikaciji in deportaciji, tistih, ki so jim odvzeli ledvico in se na tabletah manično in zadrogirano prebijajo proti istemu cilju in so, kot onadva, na meji prestopništva in kriminala, ko se morajo oskrbeti z najnujnejšim, pa se ne morejo po legalni poti. Predvsem je presenetljiv končni obrat, ko se realno stanje iz regije, ostrostrelci, mrtvi, permanentna ogroženost in jek bitke sprevržejo v igrico, gre le za generacije, ki se igrajo globalno in jim elektronska pomagala niso španska vas. To je surovo in vešče spisan roman o tistih, ki so dom brez lastne krivde izgubili in se odpravili na pot iskanja novega, na negotovo in naporno pot z včasih fatalnim izidom; je spretna pripoved o ponižanih in razžaljenih z dna, o tistih preganjanih, malo pa tudi o trdem srcu in neutemeljenem strahu njihovih preganjalcev.