Slovenski umetniki med obema vojnama

Od nacionalnega likovnega izraza do angažirane umetnosti 

V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki bodo 10. septembra ob 19. uri odprli mednarodno razstavo Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama. Avtorici razstave sta dr. Asta Vrečko in Dajana Vlaisavljević. Razstava, ki je nastala v sodelovanju treh slovenskih in hrvaških ustanov Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Nacionalnega muzeja moderne umetnosti, Zagreb in Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, bo na ogled do 13. februarja 2022.

Razstava predstavlja umetnike, ki so študirali v Zagrebu, ter njihova dela do 2. svetovne vojne. Predstavlja vplive, povezave in sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi umetniki in umetnicami ter odpira nekatera osrednja umetnostna in družbena vprašanja, s katerimi so se ukvarjali v tem času - od nacionalnega likovnega izraza do angažirane umetnosti.

V obdobju med obema vojnama je bil Zagreb kulturno in izobraževalno središče z edino likovno akademijo v Kraljevini Jugoslaviji. Med letoma 1923 in 1944 jo je vodil Ivan Meštrović, na njej pa so v tem času študirali številni umetniki iz celotne kraljevine, med njimi tudi skoraj sto slovenskih umetnic in umetnikov, kot so: Zoran Mušič, Gabrijel Stupica, Zoran Didek, France Mihelič, Miha Maleš, France Gorše, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Maksim Sedej, Mira Pregelj, Frančišek Smerdu, Boris in Zdenko Kalin, Bara Remec ter številni drugi, ki so delovali kot slikarji, kiparji, scenografi, likovni pedagogi, kulturni delavci in teoretiki ter tudi kot prvi profesorji Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, ustanovljene leta 1945.

V obdobju med obema vojnama je bil Zagreb kulturno in izobraževalno središče z edino likovno akademijo v Kraljevini Jugoslaviji. Med letoma 1923 in 1944 jo je vodil Ivan Meštrović, na njej pa so v tem času študirali številni umetniki iz celotne kraljevine, med njimi tudi skoraj sto slovenskih umetnic in umetnikov.

Kustosinji dr. Asta Vrečko (Galerija Božidar Jakac) in Dajana Vlaisavljević (Nacionalni muzej moderne umetnosti) sta na razstavo uvrstilii več kot 130 slikarskih in kiparskih del ter grafik najbolj znanih slovenskih umetnikov ter veliko arhivskega gradiva iz časa akademije. Nekatera dela so bila skupaj razstavljena že v času pred vojno, nekatera bodo v Sloveniji prvič na ogled. Prav tako bo možno prvič po vojni videti nekatera dela iz zasebnih zbirk. Umetniška dela slovenskih avtorjev in avtoric bodo predstavljena skupaj z deli njihovih hrvaških kolegov Antuna Motike, Otona Postružnika, Marijana Detonija, Frana Šimunovića, Slavka Kopača in profesorjev Ljube Babića, Vladimira Becića, Ivana Meštrovića, Krste Hegedušića, Marina Tartaglie in drugih.

Poleg del iz zbirk Nacionalnega muzeja moderne umetnosti iz Zagreba, ki se bo predstavila s skoraj petdesetimi deli in Galerije Božidar Jakac bodo razstavljena dela in dokumentarno gradivo še iz Narodnega muzeja v Beogradu ter petnajstih slovenskih in hrvaških javnih institucij, številnih zasebnih zbirk in arhiva Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu.

Ob razstavi bo izšla dvojezična slovensko-angleška monografija z besedili direktorja Galerije Božidar Jakac Gorana Milovanovića in direktorja Nacionalnega muzeja moderne umetnosti (Moderne galerije) Branka Franceschija ter avtoric in avtorja dr. Aste Vrečko, muzejske svetnice Dajane Vlaisavljević, Adriane Novina, vodje arhiva Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, Brede Ilich Klančnik, upokojene višje muzejske svetnice Moderne galerije v Ljubljani in umetnostnega zgodovinarja mag. Gojka Zupana.

Razstava je bila v drugačni izvedbi spomladi na ogled v Nacionalnem muzeju moderne umetnosti v Zagrebu. S tem projektom Galerija Božidar Jakac nadaljuje mednarodna sodelovanja na področju raziskovanja umetnosti med obema vojnama, ki jih je začela z razstavo Obrazi ekspresionizma (1905–1925), ki je gostovala v muzeju GASK v Kutni Gori na Češkem, in jih bo v prihodnjih letih nadaljevala z obdobjem nove stvarnosti.