Roland Barthes: Šelestenje jezika

+ + + + +

Francoski sociolog in kultni intelektualec Barthes (1915–1980) je dočakal že več kot ducat knjižnih prevodov v slovenščino, večino z več kot 30-letno zamudo.

Za razliko od Mitologij, Užitka v tekstu, Camere lucide in Fragmentov ljubezenskega diskurza je prevod posthumne izdaje (1984) različnih kratkih tekstov fragment fragmenta. V tem je bil neprekosljiv mojster. Fragmentiranje pri njem ne vodi v enostavnost, ampak nasprotno – iz nič naredi misel in zgodbo. Tam, kjer družboslovci in humanisti povzemajo drug drugega, on začne misliti te samoumevnosti. In niso po naključju zvočni zapisi njegovih predavanj s konca sedemdesetih na Collège de France (CF) še vedno prodajna niša na Amazonu. Ko Barthes piše in predava, zapeljuje publiko. Hoče jo vneti, to pa stori tako, da zastavlja vprašanja, ki prej živi duši niso padla na pamet, potem pa fragmente vsebine disciplinira v miselni red. Ne prizanese niti sebi, ko zapiše, da je nekaj let njegov glavni projekt raziskovati lastno neumnost in o tem pisati knjige. Tudi njegovo delo o ljubezenskem diskurzu je način, kako u-misliti bol ljubezni skozi svetovno literaturo. Kot akademik je prestopal utečene meje, brez zadržka je nekoč napisal razpravo o fragmentih mladega pisatelja, ki jih ta sploh ni objavil. Ko so ga izvolili v CF, je eden izmed članov sarkastično pripomnil: naslednjič bodo izvolili še Eddyja Merckxa (petkratnega zmagovalca Toura). Dandanes se knjižne police šibijo od del, ki razglabljajo, kako širiti ljubezen do branja knjig, on pa je zapisal, da branje prinese tudi svobodo nebranja, od tod pa izpeljal vprašanje: ali ni posledica nebranja tudi to, da se nekatere pomembne stvari ne zgodijo?

Knjiga konceptov kot miselnih orodij.