Anton Pavlovič Čehov: Novele

+ + + + +

Klasik Čehov (1860–1904) tokrat s tremi novelami: Dvoboj, Pripoved neznanega človeka, Tri leta.

Mojster kratkih zgodb o ruski aristokraciji s konca 19. stoletja, ki delujejo sodobno: on odide na potovanje, ona mu naroči, naj jo zasipava s SMS-ji; jasno v tedanji obliki: telegrafiraj mi čim bolj pogosto in podrobno. Še posebej skozi ritem nočnega življenja – druščina se je dobivala v domačem salonu, kjer je kvartala do dveh, nato so ji postregli z večerjo, med privezovanjem duše so navzoči ob vinu v ironiji govorili o znancih, novih knjigah in imenovanjih visokih uradnikov, potem pa so se razšli ob treh ali štirih zjutraj.

Povsod je kajpak tema ljubezen skozi svoje metamorfoze. Lajevski denimo za nasvet sprašuje prijatelja: »Po dveh letih je ne ljubim več, s koliko denarja naj jo izplačam?« Ta mu odvrne cinično: »Jaz ji tega ne bi povedal in bi živel z njo do smrti.« A Čehov ni mačist, igro pusti tudi njej, ki jo izpelje tako, da prekucne vse ljubimčeve želje.

Pisatelj med tkanjem zapletov spotoma oriše še človeške značaje: »Gruzin je bil tako len, da je bil popolnoma ravnodušen do sebe – po toku je plaval neznano kam in zakaj. Kamor so ga peljali, tja je šel. Če so ga peljali v kakšno beznico, je šel, če so postavili predenj vino, je pil, če ga niso postavili, ni pil, če so vpričo njega zmerjali žene, je tudi on svojo, če so jih hvalili, je tudi on hvalil svojo in iskreno govoril: zelo jo ljubim.« Mož, ki je pisal pod tridesetimi psevdonimi, še za življenja ni mogel skriti svoje identitete, tako da danes velja za drugega najbolj popularnega pisca na svetu, in ne le da ni gledališča, ki bi ne imelo na programu njegovih dram, po njem so pred nekaj leti poimenovali celo letališče na Sahalinu.