Anders Roslund: Tok-tok

+ + + +

Švedski vročinski val in balkanski odmevi

Švedski pisatelj in novinar Anders Roslund (1961), nekdaj član tandema piscev kriminalk in zdaj solo, nas postavi v pregreti Stockholm, kjer vsi, še najbolj pa ostareli inšpektor s tesnobo pred upokojitvijo, trpijo zaradi vročine in drugega. Tam pa se sedemnajst let po tem, ko so izmed trupel družinskih članov, mafijsko likvidiranih na »ulcinjski« način, s streloma v čelo in sence, rešili petletno hčer, ji priskrbeli lažno identiteto in našli novo družino, spet začnejo pojavljati zločini z istim nezgrešljivim podpisom.

Takrat zaslutimo, da se bo zadeva razpletala (tudi) na goratem Balkanu. Ulcinjski način eksekucije in prepoznavno locirani priimki preprodajalcev orožja iz zadnjih balkanskih vojn, ki bi se z zalogami od takrat nabranega orožja radi selili na profitabilni švedski trg, nas nedvomno usmerjajo tja.

Ne le to; tudi operativca, ki je z inšpektorjem tajno sodeloval in se infiltriral v albansko-črnogorske – za potrebe romana čudežno združene – mafijske kroge, potem pa še in še, Kolumbija in Afrika in sploh ves svet, začnejo izsiljevati. Za varnost družine, ki je ne more popolnoma zaščititi niti njegova nedvomna in ves čas izkazovana spretnost za razne varne sobe, gradnjo miniaturnih zaklonišč in menjavo identitet, bi moral zanetiti vojno med tolpami, ki bi potem posegle po dostopnem in zato še bolj cenjenem orožju. Pravzaprav dela isto kot lobisti in politiki, samo da bolj v tajnosti, in slovenski naslov seveda sugerira trkanje na vrata in vlamljanje, za dobro vago so pridodani kraje telefonov, nastavljanje mikrokamer in izsiljevanje s preteklimi dokumenti, v tem napetem trilerju ne manjka prav nič. Tudi likvidacije se ne nehajo, zraven se zdi, da iz policije curljajo informacije, da imajo krta med svojimi, in to precej blizu in precej visoko, in potem paranoičnih preobratov in slutenj, s tem povzročene slabe volje in jeze, podprte z vročino, ne manjka.

Jasno, če se zadeva dogaja na Zahodnem Balkanu, ki je očitno naše interesno območje in se imamo zanj za bolj strokovnjake kot za švedske bele noči, pisanje za stopnjo lažje preverjamo, in Roslund, se zdi, je ali spretno nabiral po vsemrežju – ali pa kakšne zadeve, recimo Skadar in jezero pa seveda Ulcinj, domicil albanskega in enega od konstitutivnih črnogorskih plemen, še kar dobro pozna. Da vodijo zadeve pri trgovini z orožjem – in še čim, saj poznamo to švercarsko mentaliteto – na Kosovo, sploh ne preseneča. Predvsem Tok-tok ob svojih hitrih akcijah, pogosto tudi jako nasilnih in nejasnih glede dejstev, kdo je zadaj in kdo za koga dela, črpa iz družinskega sentimenta, ne le glede krvavega, če že ne več krvnega maščevanja, tudi glede zaščite. Zato napetosti ob ogroženih ženah in otrocih ne manjka, to pa seveda dodatno polarizira dogajanje in igro izmakne iz rok hladnih, brezčutnih, tako ali drugače zamaskiranih ubijalcev in jo poskuša prenesti v srce. Bralčevo.