Rado Pezdir: Vzporedni mehanizem globoke države

+ + + + +

Orjaški korpus (624 strani) proučevanja in dokumentov.

Iranska milijarda na pranju v NLB, ekipa iz zveznega državnega tihotapstva, Safti, Adit, Janez Zemljarič – prvo podjetniško ime nekdanje Udbe, Factor banka, akademiki iz omrežja, LBS New York, udbovska bančna jazbina v osrčju kapitalizma etc.

Teza, ki jo avtor dokazuje, je obstoj vzporedne ekonomije, ki jo je nekoč obvladovala vladajoča partija, za njo pa njeni podjetniki ob podpori postpartijskih strank. Že pred četrt stoletja je nastala oznaka udbomafija, ki je merila v isto smer, toda delo ekonomista Pezdirja reže hladno kot britev, brez ideoloških apriorizmov preprosto preiskuje dokumente in sledi objavljenim pričevanjem, spoznanja korak za korakom argumentira in na koncu sestavi mozaik, ki ima moč politične atomske bombe. A ostaja brez detonatorja. Osrednji mediji so ga kvečjemu predstavili kot avtorja knjige, njegovih tem niso vzeli za svoje. Velika peterica RTV SLO, POP TV, Delo, Dnevnik in Večer ni iz njih napravila prispevkov, ki bi tolkli z dinamiko Vizjak-Petanovih pogovorov. Delo, ki je enako intrigantno tudi za profesorje na ekonomskih in poslovnih fakultetah. Še bolj pa čtivo, ki še posebej zadeva delo kriminalistov in tožilcev, seveda v točkah, ko se sploh niso lotili preganjanja ali pa so ga opustili. Zdaj je torej priložnost, da bi kdo iz njihovih vrst napisal podrobno recenzijo knjige oziroma protiknjigo. Lahko iz bazena upokojenih, ki se sicer radi oglašajo v pismih bralcev.

Četudi bo ta corpus magnum uspešno ignoriran, bo preživel kot eden temeljev zgodovine podjetništva na Slovenskem.