»Ni konec. Zdaj se šele začne.«

Robert Golob, bivši predsednik uprave Gen-I

Roberta Goloba je ta teden politika, natančneje stranka SDS s podporo NSi, odstranila iz vodstva podjetja, ki ga je Golob sam pomagal ustanoviti. Odstranila ga je v trenutku, ko se je na izpraznjenem mednarodnem prizorišču temu slovenskemu podjetju, ki je že zdaj multinacionalka s tremi milijardami prometa, odprla velika priložnost. Ker lastniki Gen-I – to so državni nadzorniki pod vodstvom Cvetka Sršena (SDS) – niso bili zmožni imenovati nove uprave, predvsem zaradi nasprotovanja Gen energije (slovenskega dela nuklearke), bo zdaj verjetno novo upravo moralo imenovati sodišče. Golob v intervjuju med vrsticami namigne tudi, kdo po njegovem za tem stoji. Razumeti je, da misli na svetovalce SDS s poslovnimi zvezami v Bosni.

Ali ni za neko multinacionalko nevarno, če je preveč odvisna od enega samega človeka? 

Ta očitek mi danes vsak dan servirajo mediji pod vplivom SDS. Da, načeloma je to res. Vendar v primeru Gen-I ne gre za posameznega človeka ali člana uprave. Javnosti in predvsem odločevalcem skušam dopovedati, da je moč posameznika vedno omejena in da ima kolektiv bistveno večjo moč od kateregakoli posameznika. Moja vloga predsednika uprave je v združevanju motiviranih posameznikov v kolektiv s skupnim poslanstvom. Rad bi poudaril, da je poslanstvo Gen-I to, v kar verjame naših več kot 500 zaposlenih, sam pa zgolj zastopam te naše zaposlene. Napadi na trenutno upravo, katerih posledica sta bili na koncu potrditev poslovnega načrta za leto 2022 ob hkratni zavrnitvi strateškorazvojnega načrta do leta 2030 in nepotrditev novega mandata trenutni upravi pomeni naslednje: fantje in punce v Gen-I, super in trdo delate, ampak mi ne verjamemo v vaše poslanstvo.

Pravite, da vas hočejo zamenjati zato, ker je pri Gen-I mogoče denar črpati iz njegove mednarodne mreže. Lahko navedete kak primer, kako se to počne? 

Vse skupaj se je začelo pred letom ali več. To je pogled malih prevarantov, ki iščejo svoje priložnosti in vidijo v mreži podjetij, predvsem v jugovzhodni Evropi, možnosti za okoriščanje. Seveda ne poznajo ustroja podjetja, ki je namenoma povsem centralizirano, in čeprav delamo na 22 trgih in imamo 16 hčerinskih podjetij, se nobeno iz tujine ne vodi samostojno. Vsa so pod korporacijskim in digitalnim nadzorom. Tega mali prevaranti ne vedo. Ali pa prihajajo v Gen-I zato, da bi to spremenili.

Ampak konkretno, kako lahko strankarsko nastavljeni kadri kradejo iz podjetja, kot je Gen-I?

Če imamo firmo v Bosni, bodo rekli: Zakaj pa je ne bi osamosvojili? In potem se bomo z lokalnim direktorjem že kako zmenili. To je bil začetni motiv, da so začeli tuhtati o načrtu prevzema Gen-I.

Zakaj menite, da je v ozadju načrt?

Mandat uprave znaša pet let. Podatek o tem, kdaj se nam mandat izteče, vedo vsi že dovolj časa. Kljub temu odgovorni niso o tem poizvedovali, se informirali, kaj šele, da bi objavili nov razpis ali da bi recimo najeli kadrovsko agencijo, ki bi iskala novo upravo. Ne, načrtno so čakali, da se mandat uprave, ki dela že 15 let, pripelje do konca, do trenutka, ko bo zmanjkalo časa. Ko je časa dejansko zmanjkalo, so nas poskušali na hitro zamenjati. Z ljudmi, ki niso imeli časa niti pripraviti vizije razvoja podjetja. Ob tem pa so ves čas imeli plan B: če jim to ne bo uspelo, pa bo odločilo sodišče. To, da se bo uprava Gen-I imenovala prek sodišča, poslušam zadnji mesec od vseh tistih, za katere vem, da Gen-I ne želijo nič dobrega. Zakaj? Zato ker so ugotovili, da je to najenostavnejši način, da se vodstva rešijo brez podajanja razlogov. Ni treba polagati računov, moji nasledniki niti vizije ne potrebujejo, poanta je: če nič ne naredimo in nič ne rečemo, nismo za nič krivi. Uprava bo tiho odšla in mi imenujemo svoje ljudi brez kakršnegakoli kravala.

Ampak vendarle smo nekaj slišali. Očitajo vam privatizacijo. Zakaj je treba prodati 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL, ki je 50-odstotni lastnik Gen-I? 

Da, 14 dni pred iztekom mandata so našli načrt za tako imenovano tajno privatizacijo. Pa je bila to zahteva naših lastnikov in ne vodstva, to je tako v poslovnem načrtu za leto 2021 kot 2022, pa so se kljub temu dva tedna sprenevedali, da nič ne vedo. Ampak zakaj pa je zasebni delež v Gen-I tako pomemben? Ker je zasebni kapital v Gen-I prisoten od prvega dne. Gen-I je nastal kot zasebno podjetje, v katerem je država počasi dokupovala deleže. In nikoli obratno. Z javno-zasebnim partnerstvom smo lahko vsa ta leta gradili uspešno podjetje, odporno proti krizam in dovolj progresivno, da smo lahko konkurirali najboljšim v Evropi. Zasebni deleži so varovalka, kako v podjetju zadržimo podjetniško kulturo, ki je ključ do vseh naših uspehov. Gen-I kot državno podjetje nikoli ne bi mogel tako uspešno razvijati novih trgov, produktov in ne nazadnje predvsem ne bi mogel zadržati talentov v Sloveniji. Samo poglejte ostala državna energetska podjetja, kot je na primer HSE.

Mene bolj zanima, ali je to načrt za nekakšen menedžerski prevzem. Če bo prišlo do prodaje, bi tudi vi kupili odstotke? 

Ne, kot sem večkrat poudaril, sem bil sam solastnik do leta 2011. Delež sem prodal Petrolu, ker sem ocenil, da je to edini način, da podjetje raste naprej in realizira svoj poslovni potencial.

To je pogled malih prevarantov, ki iščejo svoje priložnosti in vidijo v mreži podjetij, predvsem v jugovzhodni Evropi, možnosti za okoriščanje.

Za koliko ste ga prodali? 

Za 2,3 milijona. Zdaj me boste še vprašali, kje imam ta denar.

Da, v kakšni davčni oazi?

Nikoli. Tako kot nisem svojega lastništva nikoli skrival, sem tudi vedno skrbel, da so bili vsi moji prihodki, brez izjeme, zasluženi in izplačani v Sloveniji. In vse davke sem vedno plačal v Sloveniji, kjer tudi živim. Na to sem prav posebej ponosen. In še danes je ta denar, o katerem me sprašujete, naložen v Sloveniji. Ampak gremo naprej. Vprašali ste me, zakaj je treba prodati teh 25 odstotkov.

Da, to, da želite s tem ohraniti neko podjetniško kulturo, je neprepričljiv argument. Podjetja manjšinske deleže navadno prodajajo zaradi drugih razlogov. Recimo zaradi različnih partnerstev. 

Ne morem se strinjati z vami. Rezultati Gen-I govorijo sami zase. Značilnost kulture v javnih podjetjih je, da zaposleni v njih ne tvegajo. V takšnih podjetjih so zaposleni odgovorni za premoženje, ki ga poskušajo ohraniti in ga upravljajo s čim manj tveganja. To je klasična kultura državnega lastništva. Nič ni narobe s tem. Vendar pa tako ne moreš poganjati razvoja. Kaj pa je GenI? Gen-I nima ničesar, nima rente, ne koncesije, ne državnega premoženja. Vse, kar Gen-I ima, je 500 parov pridnih rok in pametnih glav. Kako si lahko politika lasti 500 zaposlenih? Ne more si jih. Teh 500 zaposlenih lahko nekaj koristnega za državo stori le, če si sami kot svoje poslanstvo zastavijo cilje, ki so v javnem interesu.

Prav, potem bi vas pa tako vprašal: Kakšen delež uspeha Gen-I je dejstvo, da ste ob ustanovitvi dobili ekskluzivni dostop do prodaje nuklearne energije? Boste rekli, da to ni bila koncesija? V energetiki, je zadnjič dejal naš kolumnist Bogomir Kovač, ni težko biti uspešen, ker je na neki način vse monopol. 

Gen-I seveda nima nobenega monopola, razen mogoče na smelost naših načrtov. Nikoli pa nismo skrivali, da je bilo za rast podjetja v prvem obdobju, to je v letih od 2006 do 2011, ključno to javno-zasebno partnerstvo z Gen energijo (lastnik slovenskega dela jedrske elektrarne v Krškem). Bili smo partner državi pri gradnji drugega elektroenergetskega stebra, ki je prinesel konkurenco na slovenski trg z energijo.

Natančneje, to je bila ideja prve Janševe vlade. Prvega, HSE, pa so želeli privatizirati. 

Drži. In v tistem obdobju smo pomagali vzpostaviti ta drugi steber. Naša naloga je bila, da razvijemo trg z električno energijo v Sloveniji. Pred tem smo bili kot podjetje prisotni na tujih trgih, maloprodajo pa smo razvijali na Dunaju. Če smo hoteli elektroenergetski trg razviti tudi v Sloveniji, smo tukaj potrebovali proizvodni vir. In ta vir je bila nuklearka, natančneje, 60 odstotkov energije, ki je v Slovenijo prihajala iz nuklearke. Brez tega partnerstva ne bi šlo in zato smo državo v resnici povabili, da je dokapitalizirala naše zasebno podjetje s 50 odstotki. Od leta 2011 pa se je Gen-I s svojim mednarodnim delovanjem v celoti poslovno in finančno osamosvojil od kakršnekoli povezave s katerimkoli državnim ali zasebnim akterjem v Sloveniji. Gen-I je lani na trgih od Ukrajine do Francije in od Turčije do Poljske prodal desetkratnik porabe elektrike celotne Slovenije.

In če želite še bolj ekspliciten odgovor: Vizjaka ni zrušila levica. Tega mi niti sam ne verjame, jaz pa vem, da ga ni zrušila levica.

Od kod pa potem dobivate pretežni del elektrike, ki jo prodajate? Kaj je ta know-how, na katerega se sklicujete? 

Zelo poenostavljeno. Gre za poslovni model, ki temelji na investiranju in izkoriščanju opcijskosti čezmejnih zmogljivosti za prenos elektrike. Ker pokrivamo dovolj veliko področje, mi smo prisotni v 22 državah, potem lahko skozi leto te opcije izkoriščamo tako, da ustvarjamo optimalne tokove med trgi. Pri tem smo izredno uspešni. Od leta 2011 smo največji trgovec z električno energijo na področju srednje in jugovzhodne Evrope, leta 2020 smo dobili priznanje za drugega najboljšega trgovca v celi Evropi. Pravite, da uspevamo na račun nuklearke. V začetku je bil odnos z nuklearko pomemben, a ne v finančnem pomenu, temveč z vidika količin energije, torej likvidnosti. Danes pa tudi ta elektrika za nas ni več tako pomembna. Ena megavatna ura elektrike danes na mednarodnih borzah stane 120 evrov, mi uspevamo z našim poslovnim modelom ta trenutek slovenskim gospodinjstvom zagotoviti elektriko po ceni 60 evrov. Najcenejši in najbolj zaupanja vreden dobavitelj smo že od leta 2009. In še nekaj. Leta 2012 smo naš poslovni model razširili še na trg plina, kjer smo cene za celo Slovenijo čez noč zbili za 30 odstotkov. Z istimi metodami in brez »plinske« nuklearke, če tako rečem. Skratka, naše bistvo je v znanju. Ne bom pa zanikal, da je stabilno partnerstvo z Gen energijo pomemben del našega uspeha.

Prav, gremo sedaj k politiki. Kakšno je vaše stališče do sedanje vlade Janeza Janše? 

Nimam a priori političnih stališč. Ker se želim primarno fokusirati na svoje delo in poslanstvo.

Ste svetnik v Novi Gorici, hoteli ste kandidirati za župana, bili ste podpredsednik nekoč največje parlamentarne stranke, Pozitivne Slovenije, in pravite, da nimate političnih stališč? Če danes nimate stališč, to pomeni, da aktualno vlado podpirate. 

Razumem, kaj mi govorite. Imate seveda prav, da sem celo življenje politično aktiven. In to na vseh ravneh. Pri vsem tem kaosu, ki vlada v državi, pa res ne vem, koliko jih je še ostalo, ki delo in način vladanja sedanje vlade kakorkoli še podpirajo.

Drugo vprašanje: Kako nas vlada po vašem vodi skozi epidemijo? Ali ocenjujete, da dobro?

Zaupam znanosti, zato sem cepljen brez pomisleka. Verjamem, da bi se dalo z boljšimi komunikacijskimi strategijami več ljudi prepričati, da zaupajo v znanost. Razdeljen narod se težko poenoti glede takšnih ukrepov in cepljenja. To pa lahko rečem.

To, da narašča populizem, da živimo v vse bolj avtoritarni državi, pa vas ne skrbi, a ne? 

Ja, saj zato se temu populizmu ne želim pridružiti. Pa bi to bilo sedaj najbolj enostavno. Lahko bi se na takšna vprašanja odzval, bom rekel, zelo populistično, lahko bi začel udarjati po politiki, pa tega ne želim. Ampak, brez heca: sem političen aktivist. Bil sem v strankah. Doživel sem vso bedo, kar jo ponuja obstoječi strankarski sistem. Imam izkušnjo in ne verjamem, da se da v obstoječem strankarskem sistemu stvari spreminjati na bolje. To je moja osebna izkušnja. Žal.

To je zelo politična izjava. Janković je svojo politično kariero na državni ravni začel tudi z izjavo, da on ni politik. 

Verjamem v politiko, ne verjamem pa, da je politično delovanje mogoče skozi strankokracijo.

Mnogi menijo, da vam je Andrej Vizjak, ki je bil avtor drugega bloka, pomagal ustanoviti Gen-I. Vprašanje, iz katerega bomo poskušali izluščiti, ali so tukaj še kakšni dolgovi, pa je: Bi moral minister Vizjak odstopiti zaradi afere Glupi davki?

Do tega pa se bom opredelil. Slovenija je majhna in poti se nam v njej pogosto križajo. Tudi moja pot se je v preteklosti križala z Vizjakovo. Moj odgovor je, da, seveda, Vizjak bi moral odstopiti. Ampak moje vprašanje je: Zakaj Vizjak še vedno ni odstopil? Zaradi sebe ali zaradi drugih? In če želite še bolj ekspliciten odgovor: Vizjaka ni zrušila levica. Tega mi niti sam ne verjame, jaz pa vem, da ga ni zrušila levica.

Zrušila ga je desnica? Odvisno, kako sedaj razumete desnico. 

Tisti, ki se deklarirajo za desnico in desne vrednote, in tisti, ki se deklarirajo za levico in leve vrednote, niso nujno tudi desni ali levi. Mi smo v Sloveniji strankarsko demokracijo podredili kultu osebnosti posameznega voditelja. Potem pa dovolili, da si te osebnosti prilastijo pravico govoriti v imenu levega ali desnega pola. Kar pa je smrt za strankarsko demokracijo in zato smo v Sloveniji, kjer smo. Ta kult osebnosti živi in na desnici in na levici. Če bi sam začel graditi kult osebnosti ali če se bom začel tako obnašati in delovati, je prav, da me tudi iz te hiše, kjer sem sedaj, zaposleni brcnejo. Verjamem v moč kolektiva. Gen-I je primer, da je mogoče stvari spreminjati le kolektivno. Le kolektiv lahko stvari spreminja, in to velja v vseh družbenih sistemih in podsistemih. Stoodstotno verjamem v moč kolektiva. Štirinajst let sem bil predsednik krajevne skupnosti. Če ne bi z župnikom Valičem ves čas delala z roko v roki, ne bi v krajevni skupnosti Kromberk nič naredili. Na ravni države žal dejanja sploh niso pomembna, le besede. Ker v politiki prevladujejo kulti osebnosti, je tudi raven razprave izrazito osebna in žaljiva.

Kako bi torej vi to spremenili? Tega iz Gen-I ne morete s poceni elektriko. 

Vsak lahko naredi tisto, kar lahko naredi. V Gen-I lahko na tem področju naredimo ogromno na področju energetike. Največji civilizacijski izziv pri nas ni, kdo je na oblasti, ampak kakšen planet bomo zapustili svojim otrokom. In verjamem, da lahko mi v Gen-I naredimo stokrat več za planet, kot če bi recimo šli v politiko in v parlamentu imeli par poslancev.

Ker v politiki prevladujejo kulti osebnosti, je tudi raven razprave izrazito osebna in žaljiva.

Janševa vlada uničuje te vaše podsisteme. Ne uničuje le upravljanja državnih podjetij, uničuje neodvisnost, po vaše kolektivnost neodvisnih institucij, kolektivnost policije, kolektiv sodstva in tudi vaš kolektiv v Gen-I bo uničila. Kaj boste torej storili? 

Ok, ok, se vdam. Ste me pa zadeli v srce. Vzamem nazaj, ni vseeno, kaj je s politiko, zaneslo me je. Ampak osebno še vedno verjamem, da lahko na čelu kolektiva, kot je Gen-I, naredim več koristnega, kot če bi kot posameznik šel v strankarsko demokracijo. Moja izkušnja je res taka, da sem nad strankarsko demokracijo v Sloveniji razočaran. Priznam pa, da so se časi med tem spremenili, in to na slabše.

In če gremo še korak naprej: Se vam ne zdi, da so se politiki in politične stranke, ki so vas razočarale, v zadnjem letu spremenile? Stopile so skupaj, v koalicijo KUL, svoj ego so potisnile v ozadje, pripravljene so bile za premiera podpreti celo Karla Erjavca. Nekako ste mi poskušali povedati, da v nove obraze ne verjamete, ampak v moč kolektiva. Boste potem podprli ali pomagali Stranki Alenke Bratušek? Ali se boste od jutri naprej nehali boriti? 

Če govorim, da verjamem v moč kolektiva, seveda pozdravljam njihovo združevanje. Kako iskreno je to, bo pokazal čas. Nič ne pomaga, če bo KUL zmagala na volitvah, nakar bo njena vlada čez leto dni razpadla. Ali sem pripravljen iti v katero od obstoječih političnih strank? Sedaj o tem ne razmišljam. Konec koncev so se v KUL tudi ravnokar povezali in ne bi tukaj želel vnašati česarkoli drugega. Ali sem bil in ali bom politično aktiven? Seveda bom. Vendar bom za zdaj poskušal delovati na področju, ki ga najbolje obvladam. Nočem soliti pameti o cepljenju. Nočem soliti pameti o tem, kakšen naj bo ustavni nadzor demokracije. Vem pa, da obvladam področje energetike in podnebne politike. To obvladamo v Gen-I. Sreča za Slovenijo ne bo en novi obraz, ampak to, ko se bo na kupu znašla dovolj velika skupina razmišljujočih ljudi, kritičnih tudi do strankokracije, ki ji bo s svojim znanjem uspelo pokriti vsa pomembna področja. To je potem zame rešitev na dolgi rok. Ne en človek in ne ena stranka, ampak združevanje v širšo politično skupino, ki bo znala kompetentno pokriti izzive prihodnosti. Vem, da so to sedaj iluzije, ampak včasih si je treba zastaviti višje cilje. Ali obstajajo takšni posamezniki? Obstajajo. So ti danes v politiki? Večina se politike na daleč izogiba. In to takih z levimi in tudi desnimi vrednotami.

Zakaj niste hoteli prevzeti Pozitivne Slovenije? Potem ko se je Janković umaknil, so mesto pred Alenko Bratušek v stranki ponudili vam. 

Ke r se m imel dveletnega otroka in se nisem hotel odpovedati družini na račun politike.

Še eno testno, lakmusovo vprašanje, da vidimo, ali vas lahko postavimo na naslovnico Mladine: Na davke se verjetno spoznate. Ali podpirate davčno reformo, ki jo predlaga vlada? Torej vlada predlaga novo znižanje davkov, češ da bodo s tem razbremenili najproduktivnejše, takšne, ki jih je veliko tudi v Gen-I. 

Najprej naj povem, da če bo ta reforma šla skozi, bom sam imel še višjo plačo, kot jo imam sedaj. In potem mi jo bodo še bolj očitali. To je ta hinavščina.

Tako so naredili tudi s policisti. Sprva so jim dali koronske dodatke, potem pa so jih objavili. 

Da, to je ta sistem, kako ljudi med seboj spreš. Sprememba davčne zakonodaje – seveda bi bilo koristno, da bi bili mladi strokovnjaki davčno razbremenjeni. To takoj podpišem. Ampak jaz nisem mladi strokovnjak. Po tej reformi se bo seveda hitro pokazalo, da bodo z njo razbremenili kaj malo pravih mladih strokovnjakov, ki sicer bežijo v tujino. Če bi bili iskreni, bi te ukrepe usmerili bolj ciljno. Seveda država zelo veliko izgubi, če koga 15 let šola, nakar ta v najbolj produktivni dobi pobegne v tujino, zaradi 500 evrov razlike v plači. Ta mladi človek potem v tujini plačuje davke, ko potrebuje socialno pomoč ali zdravstveno oskrbo, pa se vrne. Nacionalna katastrofa je, ker tega problema ne znamo rešiti. Ampak rešitev ni v taki davčni politiki, s katero nagradiš le najboljše plačane. S čim bomo mlade zadržali v državi? Tako, da jim bomo ponudili perspektivne službe in predvsem stanovanja.

Zdaj pa pojdimo k bistvu tega pogovora. Ste torej energetski strokovnjak, eden najboljših v državi. Pravite, da državi ponujate načrt razogličenja. Kako bi, če bi bil premier, ali vsaj minister, rešili Šaleško dolino? 

Ne vem. Sam že imam izkušnjo z enim takšnim zapiranjem, in sicer Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Bil sem celo eden glavnih avtorjev zakona o zapiranju tega rudnika.

Torej osebno poznate generalnega sekretarja stranke SDS gospoda Boruta Dolanca, ki je tam delal, pa predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga, gospoda Žlaka? 

Poznam.

Kaj naj torej storimo s Šaleško dolino? 

Vsaka sprememba zahteva prilagajanje, mogoče celo žrtve, ampak za zdaj imamo še dovolj časa, da to izpeljemo na socialno pravičen in hkrati razvojno vzdržen način. Sem namreč stoodstotno prepričan, da bo v EU leta 2030 premog prepovedan, zaradi česar se moramo na zapiranje že zdaj pospešeno pripravljati. Kaj je treba narediti? Predvsem je treba delovanje TEŠ 6 podrediti rudniku Velenje, program dela rudnika Velenje pa načrtovati za največ 12 let. Kar pomeni, da sedaj v rudniku ne smejo kopati tam, kjer bo potem še več dela z zapiranjem, ki bo trajalo še vsaj kakšnih 15 let. TEŠ 6 pa bo seveda treba okoli leta 2030 zapreti. Kakšni dve, tri leta pred tem bomo tudi imeli odgovor na vprašanje, ali naj to lokacijo izkoristimo na primer za gradnjo plinske elektrarne. To je mogoče zgraditi razmeroma hitro, do leta 2027 pa bomo tudi vedeli, kaj Slovenija potrebuje ter kaj je z alternativnimi viri, kot je na primer vodik.

Kaj pa izguba delovnih mest? 

Španska vlada je ugotovila, da za vsak megavat postavljenih sončnih elektrarn, ki se v državi zgradijo, dobimo devet novih delovnih mest. To pomeni, da bo samo Gen-I z gradnjo 100 MW sonca na leto poskrbel za skoraj tisoč novih delovnih mest. Zelena delovna mesta so realnost. Vlada pa lahko z različnimi oblikami regionalne podpore poskrbi, da se taka delovna mesta odpirajo tudi v Šaleški dolini. Zaposleni v termoelektrarni bodo imeli veliko drugih priložnosti, težje bo z rudniškimi delavci, ampak bolj zato, ker so ti navajeni na delo v močnem kolektivu, ki ima neverjetno kulturo tovarištva. Ključno je predvsem, da imajo jasen datum zaprtja čim prej in lahko tako pravočasno načrtujejo svojo prihodnost.

Prihodnost Slovenije je torej v drugem bloku nuklearke in gradnji sončnih elektrarn, z nekaj vetrnimi? 

Da, v Skupini Gen smo z Gen energijo pripravili načrt, ki predvideva, da bi lahko slovensko energetiko v celoti razogljičili že do leta 2035. Temelji na kombinaciji jedrske energije in sonca. Verjamem, da bomo imeli sicer na temo jedrske energije tudi referendum, a moje mnenje je, da je to danes tehnologija, ki lahko bistveno pripomore k hitrejšemu doseganju ciljev podnebne politike.

Bi morali drugi blok graditi s Hrvaško? 

Krško je bližje Zagrebu kot Ljubljani. Če živim v Zagrebu, hočem vedeti, kaj se dogaja v Krškem. Odgovor je torej da. Vendar na podlagi drugačnega pogodbenega razmerja, kot je sedaj v veljavi pri prvem bloku. V gradnjo se seveda lahko vključi tudi tretja stran, kak mednarodni konzorcij investitorjev in podobno.

Ampak jutri, ko vam mandat poteče, bo za vas vsega konec, mar ne? 

Ne, jutri se vse šele prav začne.